NEW YORK – Bolje pozno kot nikoli, potrjuje uredništvo uglednega časnika The New York Times: objavili so namreč opravičilo za prispevek, star 161 let!
Pisalo se je leto 1853, ko so Američani prvič prebrali srhljivo zgodbo o Solomonu Northupu, ugrabljenem temnopoltem moškem, ki so ga prodali za sužnja – ljubitelji kinematografije gotovo že veste, da gre za glavnega in resničnega junaka s tremi oskarji nagrajenega filma 12 let suženj. Izkušnja osvobojenega Solomona je tako pred več kot stoletjem in pol dosegla tudi priljubljeni časnik, ki pa je v objavi zagrešil dve napaki: prvič v naslovu, ko je priimek zapisal kot Northrup, potem pa še v jedru, ko ga je preimenoval v Northrop. Neujemanje je nedavno odkrila pisateljica in znanstvenica Rebecca Skloot, medtem ko je brskala po spletnem arhivu uglednega časopisa, in na spodrsljaj opozorila na twitterju – poudarila je, da se bistvo njenega sporočila ne navezuje na priljubljenost filma, temveč na okrutno dejstvo, da spremembe imen temnopoltih Američanov niso bile vedno nesrečna naključja ali delo tiskarskega škrata, temveč sredstvo načrtnih zlorab. O tem priča tudi njena znamenita knjiga o Henrietti Lacks, znani po kratici HeLa, ki označuje nesmrtne celice – Henrietta je namreč zbolela zaradi raka materničnega vratu, zdravniki pa so brez njenega soglasja ali vednosti svojcev odvzeli nekaj njenih celic in jih začeli umetno vzdrževati v laboratoriju. Henrietta je umrla, njene celice pa so preživele in prepotovale ves svet, pomagale razvozlati genetiko, razviti nekaj cepiv, pripomogle do umetne oploditve, postale so prve klonirane celice, obiskale so vesolje in se združile celo z mišjimi celicami. Medicinski in znanstveni napredek po zaslugi rasizma in neetičnosti, se glasi temeljno sporočilo Sklootove.
Uredništvo priznalo napako
In da ne bi kdo neprofesionalnosti obtožil še uglednega časnika, ki je pred objavo odmevne zgodbe izhajal komaj dve leti, je uredništvo takoj po opozorilu priznalo napako in se zanjo opravičilo, ljubitelji uspešnega filma pa so že opazili, da so scenaristi v ekranizacijo uspešno vključili tudi nekatere odlomke, omenjene prav v objavljenem članku iz daljnega leta 1853.
