Čeprav si večina med nami ob besedi Kitajska predstavlja prostrana riževa polja, gorske vrhove v oblačkih in tiste smešne slamnike, je resničnost te azijske velikanke povsem drugačna. Že res, da še vedno obstaja zanemarjeno podeželje, ki je malone obtičalo v fevdalizmu, a obstajajo tudi megamesta, neobvladljivo velike metropole. Peking, Hongkong, Šanghaj so mesta prihodnosti, ki veljajo za protagoniste in gonilo svetovnega razvoja ter uporabe sodobne tehnologije. Zgovorno je dejstvo, da se je v Pekingu že leta 2006 odprlo središče Daxing, ki je posvečeno zdravljenju odvisnikov od spleta. Doslej se je v tej ustanovi zdravilo že več kot 6000 zasvojencev, večinoma mladih moških in dečkov, med njimi naj bi jih kar 75 odstotkov uspešno ozdravili.
Ves čas jih spremlja psihiater
Ustanovitelj in idejni oče ustanove je Tao Ran, zdravnik in vojaški poveljnik, ki velja za enega vodilnih strokovnjakov za zasvojenost z internetom, ki ima na Kitajskem v krempljih 24 milijonov od 632 milijonov uporabnikov medmrežja. Po njegovem mnenju je to vrsta duševne bolezni, pacienti so klinično depresivni in trpijo zaradi pomanjkanja medčloveških stikov. Številni imajo težave s hrbtenico in vidom, saj 14 ur na dan presedijo pred zaslonom. Kar tretjina odvisnežev trpi tudi za prehranjevalnimi motnjami. »Odvisnost od interneta vodi do zapletov v možganih, podobno kot če bi zlorabljali heroin. V marsičem je celo bolj škodljiva,« je prepričan Tao. »Uničuje odnose in telo, ne da bi se človek tega sploh zavedal.«
Na začetku zdravljenja Tao pacientom zaseže vse elektronske naprave in jih prisili, da živijo po strogem vojaškem redu in disciplini. To vključuje redno telesno vadbo in paradno korakanje ob pol sedmi uri zjutraj. Prav tako morajo preživeti posamezna obdobja krize zaradi odtujitve, nekateri se lahko celo znajdejo v samici. Ves čas jih spremlja psihiater in na njih opravljajo meritve možganov. Po Taovih kriterijih je ozdravljen tisti, ki šest mesecev po odhodu s klinike ne uporablja interneta pogosteje kot šest ur na dan. Pri njem se lahko naenkrat zdravi 130 ljudi, na mesec morajo odšteti za Kitajsko vrtoglavih 1400 evrov. Na Kitajskem je odprtih kar 300 podobnih ustanov.
