TOKIO – »Mama, ki me je vzgojila, je zame storila vse, kar je bilo v njeni moči. A vseeno obžalujem, da ne morem časa prevrteti nazaj,« je ganjen povedal Japonec, ki je na svet prijokal pred 60 leti, odraščal pa je z žensko, ki ni bila njegova biološka mati.
Babice na porodnem oddelku tokijske bolnišnice so namreč daljnega 1953. zakrivile nedopustno zmešnjavo in po umivanju novorojenčka izročile neustreznima materama. V odrasli dobi so tožnika mnogi začeli opozarjati, češ da ni niti na daleč podoben starejšim trem bratom, niti materi, fotografije očeta, ki je umrl in družino zapustil že pred desetletji, pa ravno tako niso razkrivale ničesar skupnega. Možakar je, sit obrekovalcev, lani vendarle sklenil opraviti DNK: primerjava njegovih vzorcev s krvjo drugih družinskih članov pa je neizpodbitno potrdila največje strahove. In ker mu mati, ki je štiri sinove kot samohranilka vzgajala ob strogem odrekanju in v revščini, ni zmogla pomagati z drugimi podatki, je sam sklenil raziskati okoliščine po svojem rojstvu. Iz arhivov je izbrskal vse dečke, ki so se rodili v isti tokijski porodnišnici na isti dan istega leta, in nazadnje izsledil moškega, čigar DNK se je ujemal z vzorci tožnikove družine.
Odškodnina
Razkritju je sledilo hudo spoznanje: zamenjava je nepopravljivo zapečatila usodi dojenčkov, saj je tisti, ki se je rodil revni materi, zaživel pri bogati družini, tisti, čigar mati je bila premožna, pa je odšel v revščino. Delil si je enosobno stanovanje z materjo in tremi brati ter životaril na dnu družbene lestvice, izšolal se je šele v odrasli dobi in zaposlil kot voznik tovornjaka; poročil se ni nikoli in nima svoje družine – le kaj bi ji lahko ponudil, je žalostno pojasnil. Če bi zaživel v svoji biološki družini (starši že pokojni), pa bi odraščal v razkošju, izobrazil bi ga zasebni učitelj, študiral bi na najelitnejši univerzi, se morda ravno tako zaposlil kot direktor – takšno življenje je namreč zamenjava namenila drugemu, ki je povrhu zadovoljen mož in ponosni očka.
Tožnik srčno obžaluje, da se za preizkus ni odločil prej, saj bi tako še lahko spoznal mater in očeta, seveda pa ravno tako premleva, ali bi mu denar prinesel več sreče v življenju; veseli pa se snidenja z mlajšim bratom in upa, da bo 200.000 evrov odškodnine, ki jo je sodišče naložilo malomarni bolnišnici, njemu in njegovim bolehnim sorojencem vsaj nekoliko olajšalo jesen življenja.