Na prvi pogled se zdi, da so arheologi blizu mehiške vasi Onavas izkopali posmrtne ostanke nezemeljskih bitij. A ni res, okostja in deformirane lobanje, ki spominjajo na vesoljce iz filmov, so človeški posmrtni ostanki, stari okoli 1000 let. To je prvo predšpansko grobišče na tistem območju, v katerem so našli sledi obredov: dojenčkom, ki še niso imeli povsem zaraščenih lobanjskih kosti, so na čelo privezovali deske, da bi dobili ravno in visoko čelo.
Deformacija lobanje
V tem grobišču so odkrili 25 okostij, 13 z deformacijo lobanje, pet ljudi je imelo iznakažene tudi čeljusti. Po takih deformacijah so se skupine razlikovale med seboj, čeljusti so obredno poškodovali na prehodu v adolescenco. Vsi s poškodovano čeljustjo so imeli več kot 12 let.
Smrt povzročila prevelika sila, ki je pritiskala na lobanjo
»Najdišče razkriva spoj tradicij različnih skupin s severa Mehike,« je povedala arheologinja Cristina Garcia Moreno, vodja projekta. Tovrstnih deformacij na območju Sonore še niso videli, so pa podobne tistim, ki so jih izvajali na jugu Sinaloa in severu Nayarita. Nekateri posamezniki so nosili okrasje, denimo zapestnice, uhane v nosu, uhani in obeski so iz školjk iz Kalifornijskega zaliva. A arheologi so tudi opazili, da v grobovih ni bilo daril in posodja. In še tole je povedala Morenova: »Družbenih razlik nismo odkrili, saj imajo vsi pokopi enake značilnosti, prav tako nismo ugotovili, zakaj nekateri nosijo okrasje in drugi ne in zakaj je le eno okostje od 25 žensko.« Od odkritih okostij jih je 17 starih od pet mesecev do 16 let, osem je odraslih. Arheologi pravijo, da je število otrok in mladostnikov znak slabe prakse lobanjskega deformiranja, smrti pa je najverjetneje povzročila prevelika sila, ki je stiskala lobanjo.
