Če boste kdaj zašli v uzbekistansko puščavo, se ne prestrašite, da vidite fatamorgano, ko boste zagledali čisto prave ladje, kako vdano čepijo in čakajo boljši jutri. Pravzaprav bi jih prej lahko označili za kose zarjavele kovine, toda nekoč so resnično plule po širnem morju. Tam, kjer je zdaj puščava, je bilo eno največjih jezer na planetu, tako imenovano Aralsko morje. V njem je mrgolelo rib, po njem pa so potekale živahne trgovske plovne poti.
Jezero so izsušili v dobrih dveh desetletjih
Do začetka leta 1940 se je raztezalo na območju, velikem 68.117 kvadratnih kilometrov. Potem pa so si oblasti takratne Sovjetske zveze domislile, da bi bilo z jezerom imenitno namakati okoliško puščavo ter gojiti bombaž. Zgradili so porazno slab namakalni sistem, ki je v naslednjih desetletjih jezero zmanjšal na štiri manjše zaplate vode s skupno površino 5200 kvadratnih kilometrov. Najopaznejša razlika v višini gladine se je zgodila med letoma 1989 in 2008. Ribe so poginile, voda je postala nasičena s soljo in kemičnimi strupi.
Zapuščene ladje opozarjajo na človeško neumnost
Po osamosvojitvi Uzbekistana leta 1991 so se začeli prvi napori, da bi jezero ponovno obudili, vendar bo do takrat moralo miniti veliko več časa, kot so ga sovjetski inženirji porabili za njegovo uničenje. Zapuščene ladje pa bodo še naprej vdano trohnele in opozarjale na brezmejno človeško neumnost.
