Nesrečni Angolec pikiral na London

Pretekli september je mirno londonsko predmestje, le streljaj od mednarodnega letališča Heathrow, pretreslo izmaličeno truplo neznanca. »Ležal je z obrazom proti tlom in bili smo prepričani, da je bil umorjen. Ali morda žrtev avtomobilske nesreče,« je dejal pretresen prebivalec soseske. Toda moškega ni nihče pogrešal, namesto osebnih dokumentov je policija pri neznancu našla le nekaj angolskega denarja in telefonsko kartico pa tudi rane so pripovedovale malce drugačno zgodbo. Priletel je namreč naravnost z neba, z višine 600 metrov, ko se je letalo, na katero se je vkrcal kot slepi potnik, začelo spuščati proti pristajalni stezi.

Možje postave so se znašli v labirintu neodgovorjenih vprašanj, šele večmesečno raziskovanje, pri katerem je ključno vlogo igrala SIM-kartica, je z nenavadne smrti postopno dvignilo tančico skrivnosti. In razkrilo neverjetno zgodbo, kakršno lahko spiše le življenje obupanca. Zgodbo dveh celin in posameznika, ki je bil zavoljo boljšega življenja pripravljen tvegati vse. Tudi lastno življenje.

Ni ga bilo na seznamu letalskih potnikov, niti ni bil del letalskega osebja, in šele z analizo SIM-kartice, s katere je strokovnjakom uspelo izvleči nekaj telefonskih sporočil, je policistom uspelo razkriti nesrečnikovo identiteto. Sporočilo jih je namreč popeljalo do Jessice Hunt, prebivalke Johannesburga, s pomočjo katere so truplu vendar lahko podelili ime – Jose Matada. Nekaj časa je delal tudi v njeni hiši. »Pripovedoval mi je o svojem težkem življenju v Mozambiku, kjer se je moral znajti, kot je vedel in znal, da bi mu uspelo nahraniti svojo družino. Nekaj časa je delal tudi v rudniku v izjemno slabih razmerah,« je razkrila njegova nekdanja delodajalka. A želja, da bi svojim najbližjim omogočil boljše življenje, ga je gnala naprej. Iz Angole ji je namreč poslal sporočilo, da si želi v Evropo.

»Želim si, da bi mi razkril svoje načrte, saj bi mu tako lahko odsvetovala, da se vkrca na letalo.« V angolski prestolnici Luandi se je namreč pretihotapil na letalo, ki je letelo v London, in se – brez dokumentov in zgolj z nekaj angolskega denarja – skril v podvozje jeklenega ptiča. A ko se je to približalo svojemu cilju in začelo odpirati loputo za kolesa, je Matada zgrmel proti zemlji. Najverjetneje je umrl, še preden je treščil ob tla, saj mu kot slepemu potniku ni bilo ponujeno ugodje, ki ga imajo drugi. Kajti tudi če bi preživel izjemno nizke temperature potovanja v podvozju za kolesa in redek zrak, bi se verjetno le stežka obdržal v letalu s spuščenimi kolesi. Tveganje, ki se ga je verjetno zavedal, a je očitno zbledelo ob misli na izboljšanje svojega življenja. To se je nato končalo v neoznačenem grobu blizu letališča, medtem ko londonska policija še vedno išče njegovo družino.