Doslej smo prvo res učinkovito orožje, kopje z brušenimi kamnitimi konicami, pripisovali človekovemu neposrednemu predniku Homo sapiensu, ki naj bi se na različnih koncih sveta pojavil pred kakšnimi 160.000 leti. Nove najdbe kamenodobnega orožja in temeljita analiza nekaterih starejših najdb iz Južne Afrike znova preizprašujejo tezo. A kdo je potemtakem izdelal prvo učinkovito orožje? Na čelu skupine raziskovalcev v Južni Afriki je mlada znanstvenica Jayne Wilkins z univerze v Torontu. Blizu mesta Kathu, kjer so že med letoma 1979 in 1982 izkopali veliko poškodovanih okruškov, za katere so domnevali, da so ostanki orodja in orožja, so postavili raziskovalni tabor. Ker takrat ni bilo mogoče določiti prave starosti kamnov, so jih shranili. Zdaj jih podrobne raziskave s pomočjo sodobnih naprav uvrščajo krepko (morda celo 200.000 let) pred dobo pračloveka. Eksperimentalni antropologi so v taboru zgradili kamenodobno delavnico, v njej krešejo kamne in poskušajo izdelati nam znane vrste orodja in orožja iz kamene dobe. Oblikovali so tudi pračo, s katero je moč 40 kilogramov težke kamne lučati tudi do sto metrov daleč. Pri analizi ostankov se je pokazalo, da je bila večina praljudi desničarjev. Poligon je turistična zanimivost, saj lahko spremljamo tudi stare tehnike uporabe orožja. S poskusi na živalskih kadavrih so ugotovili, da so kopja zlahka prebila najdebelejšo kožo ali krzno, konice pa so se pogosto kvarile.
Pol milijona let stara najdba
Doslej je veljalo, da so predniki modernega človeka lovili le z zašiljenimi lesenimi sulicami, saj kamnitih konic niso poznali. Južnoafriška najdba pa je stara vsaj pol milijona let. Torej so naši neznani predniki lovili velike živali že veliko prej, kot smo domnevali. In to niso bili nam bližnji neandertalci, marveč še malo znane skupine na območju današnje Južne Afrike in Bližnjega vzhoda. Spretni izdelovalci so za orožje izdelovali okoli deset centimetrov dolge konice iz kamna, bogatega z železom, ki so jih s pomočjo akacijeve smole in živalskih kit pritrdili na lesena kopja.
Po navedbi revije Nature so ameriški znanstveniki nedavno v Južni Afriki odkrili še kakšnih 70.000 let stara kamnita mikrorezila, katerih namembnosti še niso razvozlali. V Izraelu pa so pred časom našli ostanke doslej najstarejše od človekovih prednikov uplenjene velike zveri, ki naj bi padla pred 780.000 leti. Vse kaže, da bo moral človek znova revidirati prazgodovino. Zdaj mrzlično iščejo naše neznane prednike, ki so pri lovu prehiteli heidelberškega človeka in neandertalce. Jayne je prepričana, da smo doslej izhajali iz napačne predpostavke, ker smo se primerjali le s predniki, ki so najbolj spominjali na današnjega človeka. Možno je marsikatero presenečenje, pravi, vsekakor pa moramo spremeniti razmišljanje o hominidih.