Vsakdo je že kdaj pomislil, kako čudovito bi bilo, če bi se lahko na gugalnici zavrteli za 360 stopinj, vendar so to ostale le otroške sanje. Skupina adrenalinskih odvisnežev iz Estonije pa se svojemu sanjarjenju ni odrekla, še več, iz ljubezni do guganja so razvili šport, ki se imenuje kiiking. Gugalnice so globoko zasidrane v estonski kulturi, po vaseh in mestih lahko najdemo najrazličnejše, uporabljajo jih otroci in odrasli. Zato ne preseneča, da se je ta šport razvil prav v baltski državi. Leta 1993 je Estonec Ado Kosk izdelal dve leseni gugalnici, ki sta bili narejeni za poln obrat, in čeprav se takrat nihče ni zavedal, je to bilo rojstvo kiikinga.
Tekmovalci se za sedež privežejo za noge, nato pa se gugajo, dokler ne orišejo celega kroga. Na prirejenih gugalnicah je to početje varneje kot na običajnih. Tarmo Männigo je prvi obrat izvedel na 2,5 metra visoki gugalnici in ni imel posebnih težav; nato je poskusil vajo ponoviti na 2,7 metra visoki gugalnici, vendar mu ni uspelo. Potem so začeli v guganju resno tekmovati. Pravila tekmovanja so preprosta, udeleženci začnejo na določeni višini, ko jo premagajo, se gugalnica dvigne. Kdor opravi obrat na največji višini, je zmagovalec. »Tekmovati sem začel pri štirih metrih,« je povedal profesionalni tekmovalec Raili Laansalu. »Ko se zavrtim cel krog, lahko izvedem novo višino. Izbral sem 420 centimetrov, potem 450, če mi ta ne uspe, velja za končno zadnja uspešno izvedena višina.« Raili trenira guganje že od osmega leta, pravi, da je vadba odlična za moč, zelo pomembna je tudi tehnika – vedeti, kdaj sedeti in kdaj stati. Trenutno še ni mednarodnih tekmovanj, se pa že pojavljajo klubi tudi po drugih državah. Svetovni rekord je 715 centimetrov, leta 2015 ga je postavil Estonec Kaspar Taimsoo.
