Ekipa biologov iz ameriške zvezne države Louisiana se je nedavno odpravila na trimesečno raziskovalno odpravo na otočje tropske Papue Nove Gvineje. Sreča jim je bila naklonjena, saj so odkrili najmanjšega vretenčarja na svetu. To je 7,7 milimetra velika žabica črno-rdeče barve, ki je sedela in vdano čakala na listu bližnje rastline. Seveda ne tega, da jo odkrije profesor Chris Austin, temveč na samičko. To jo je tudi izdalo, saj so biologi sledili njenemu visokemu paritvenemu klicu.
Zakaj je tako majhna?
Chris je drobno žival, ki domuje v odpadlem listju na tleh deževnega pragozda, poimenoval Paedophryne amauensis po vasici Amau, ki stoji v bližini odkritja. Do zdaj je kot najmanjša vrsta med približno 60.000 vretenčarji veljala ribica s Sumatre, ki je dolga 7,9 milimetra. Znanstvenike je novo odkritje presenetilo, ker je doslej veljalo, da so vretenčarji skrajnih telesnih velikosti omejeni na bivanje v vodnih okoljih. Žabica je dokazala, da so se motili. Znanstveniki upajo, da jim bo razkrila, kako se organizem prilagodi na pomanjšano telo in kaj je gonilo miniaturizacije. Verjetno je žabicam z zmanjšanjem velikosti uspelo zasesti prosto ekološko nišo in so se začele prehranjevati z mehkužci, ki žab običajne velikosti ne morejo nasititi.
Kateri bo naslednji?
Na Papui Novi Gvineji je raznolikost živih bitij izjemno velika, vsaka novoodkrita vrsta poglobi naše razumevanje, kako nastaja raznolikost in kaj jo vzdržuje. Biologi so prepričani, da je le vprašanje časa, kdaj bomo odkrili še manjšega vretenčarja. Navkljub vsej tehnologiji in samozavesti, ki ju premore znanost, ostaja dejstvo, da smo šele začeli razumevati poti narave in izjemno povezanost živega in neživega sveta.
