Na vesoljsko postajo Rusinja in še 20 miši

Danes bo iz znanega vesoljskega središča in oporišča Bajkonur v Kazahstanu proti Mednarodni vesoljski postaji z zanesljivo in preizkušeno satelitsko nosilno raketo sojuz odpotovala nova odprava treh potnikov, znana kot Sojuz TM-14M. Gre za že 123. polet vesoljske ladje sojuz s človeško posadko od leta 1967.

Sojuz je trenutno tudi edina vesoljska ladja, ki omogoča prevoz astronavtov in kozmonavtov do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj. Posadko sestavljajo poveljnik, kozmonavt Aleksander Samokutjajev (drugi polet v vesolje), prva inženirka poleta, kozmonavtka Jelena Serova (prvi polet), in drugi inženir poleta, Nasin astronavt Barry Wilmore (drugi polet).

Dvigala
 olimpijsko zastavo

Gre za prvi polet ruske kozmonavtke v vesolje po kar sedemnajstih letih in seveda tudi prvi polet omenjene do tega pomembnega oporišča v Zemljini orbiti. Jelena se je rodila 22. aprila 1976 in je bila 2006. izbrana za rusko kozmonavtko in članico bodoče vesoljske ekspedicije, ki je zdaj znana kot 41. ekspedicija. Jelena je žena kozmonavta Marka Serova, ki je bil izbran za kozmonavta 2003., vendar ni poletel v vesolje. Zakonca imata hčer. Jelena je tudi ena od petih kozmonavtk, ki so bile izbrane za dviganje ruske zastave pri slovesnosti ob odprtju zimskih olimpijskih iger letos v Sočiju.

Marca 2001 je diplomirala pri znamenitem Moskovskem inštitutu za letalstvo kot inženirka. Dve leti pozneje je na drugi moskovski akademiji diplomirala kot ekonomistka. Preden je postala kozmonavtka, je delala kot inženirka pri vesoljski družbi RSC Energija in tudi v nadzornem središču za vesoljske polete. Za poskusno kozmonavtko so jo izbrali pri starosti 30 let, kot članico 14. skupine Ruske vesoljske agencije v oktobru leta 2006 v času, ko je delala kot inženirka v središču za nadzor poletov. Urjenje je končala v Zvezdnem mestu leta 2006.

V 2011. je vodja Ruske vesoljske agencije Vladimir Popovkin naznanil, da bo Jelena odpotovala do Mednarodne vesoljske postaje. Tako je zdaj predvideno, da bo članica 41. in 42. vesoljske ekspedicije in da naj bi na tem oporišču ostala šest mesecev ter izvajala biofizikalne in medicinske poskuse. Tako bo postala četrta ruska kozmonavtka, ki bo odpotovala v vesolje, in sicer za Jeleno Kondakovo, prvo žensko, ki je v vesolje potovala na dveh različnih ladjah, in tretja kozmonavtka, ki je potovala v vesolje že v novi Rusiji. Prvič je tja odpotovala 4. oktobra 1995 na krovu ruske vesoljske ladje sojuz TM-20 do postaje Mir in tam ostala pet mesecev. Ima tudi rekord v bivanju ruskih kozmonavtk v vesoljskem prostoru. Tja se je vrnila na krovu shuttla atlantis maja 1997. Prva ženska v vesolju je bila sicer Valentina Tereškova, tja je poletela na krovu vostoka 6, 16. junija 1963, stara 26 let. V vesolju je preživela dva dneva, 23 ur in 12 minut. Svetlana Savitska je prva ženska, ki je opravila vesoljski sprehod in dvakrat poletela v vesolje, prvič devetnajst let za Tereškovo. Dve leti pozneje je znova poletela in 25. julija 1984 kot prva ženska opravila vesoljski sprehod in pa tudi delo v vesoljskem prostoru v bližini takratne sovjetske vesoljske postaje Saljut 7. Doslej je sicer v vesolje skupno odpotovalo 57 žensk in različnih držav, največ iz ZDA, 44; tri so torej odpotovale iz Sovjetske zveze in Rusije, po dve iz Kanade, z Japonske in Kitajske ter po ena iz Francije, Velike Britanije, Južne Koreje, Indije in Irana.

Indijci pred Japonci

Minulo nedeljo so iz Cape Canaverala na Floridi proti Mednarodni vesoljski postaji s satelitsko nosilno raketo falcon 9 poslali tovorno vesoljsko ladjo brez posadke dragon, ki ima na krovu dve toni in četrt različne opreme, med njimi je tudi poseben instrument za opazovanje vetrov oceanov rapidscan, vreden kar 26 milijonov dolarjev. Na krovu je tudi prvi tridimenzionalni tiskalnik, poseben tovor pa je vsekakor tudi 20 laboratorijskih miši, ki bodo na postaji ostale pol leta. Njihova življenjska doba je dve leti, torej bodo te živalce tam preživele četrtino svojega življenja! Elon Musk, vodja programa vesoljskih ladij dragon in družbe SpaceX, jih je že poimenoval mišji astronavti, ki bodo posadko Mednarodne vesoljske postaje tako povečali še za 20 članov.

Medtem je v orbito okoli Marsa vstopila nova velika vesoljska sonda maven, katere glavna naloga je proučevanje atmosfere rdečega planeta. Tako se je pridružila mali in najstarejši sondi mars odiseja 2001, edini evropski sondi za proučevanje Marsa, ali mars expressu in največjemu umetnemu satelitu, ki z izjemno močno kamero snema površino ali MRO. Pričakujejo še prvo indijsko vesoljsko sondo MOM, manglayaan (Marsovo vozilo), ki je že opravilo preizkus delovanja zaviralnega motorja. Če bo Indijcem uspelo, bodo šele četrta država za ZDA, Sovjetsko zvezo in Evropo, ki ima vesoljsko sondo v orbiti okrog Marsa, in bo pri tem prehitela Kitajsko in Japonsko.