NENAVADNA PROŠNJA

Na veleposlaništvo klical, kje lahko dobi krvavice

Objavljeno 05. marec 2015 08.20 | Posodobljeno 05. marec 2015 08.20 | Piše: A. J.

Med 365.000 klici, ki so jih lani prejela britanska veleposlaništva, je kup nenavadnih prošenj.

Fotografija je simbolična.

Znano je, da so Britanci nekoliko ekscentrični. Kako zelo, je razkrila nedavna objava tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve, ki je javnosti predstavilo nekaj prav čudaških vprašanj in želja, s katerimi se državljani obračajo na britanska veleposlaništva po svetu.

Neki britanski turist, organizator družabnih dogodkov, je v Bruslju mrzlično iskal značilno škotsko kulinarično poslastico haggis – ker mu v glavnem mestu Belgije nikakor ni uspelo najti kuharja, ki bi znal pripraviti z drobovino napolnjene ovčje želodce (nekakšna različica naših krvavic), se mu je zdelo, da bi mu nemara lahko priskočili na pomoč kar domači državni uslužbenci.

Neki moški je od veleposlaništva v Ciudadu de Mexicu zahteval pomoč pri iskanju izgubljenega mobilnega telefona. Uslužbence britanskega veleposlaništva v Franciji je presenetila prošnja nekega državljana, naj pomagajo pozdraviti vneto tačko njegove mačke.

Ali je sin zaročenca že poročen?

Z veliko zadrego se je na britansko ambasado v Albaniji obrnila neka Britanka: želela je izvedeti, ali je sin njenega zaročenca že poročen. Še ena prebivalka Otoka se je po pomoč na svoje veleposlaništvo obrnila, ker je želela po televiziji spremljati britanske programe: prepričana je bila, da ji bodo lahko pomagali najti primerno anteno, s pomočjo katere bo lahko tudi v Italiji lovila domače TV-programe. Britanski turist na Filipinih je imel skromnejšo željo: upal je, da mu bodo na veleposlaništvu znali povedati, kje na otoku lahko dobi tradicionalno nedeljsko kosilo.

Ker britanski turisti ogromno kličejo na pomoč, samo lani so jih našteli več kot 365.000, oblast poziva državljane, naj se k njim zatečejo le s prošnjami, pri katerih jim ministrstvo dejansko lahko priskoči na pomoč. »Pomembno je, da se uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve lahko osredotočajo na najbolj ranljive posameznike, denimo žrtve kriminala, tiste, ki so čez mejo izgubili ljubljene osebe, ali ljudi, ki morajo na tujem v bolnišnico,« opozarja minister za zunanje zadeve in Evropo David Lidington.

»Lahko vam izdamo potne listine, če je vaš potni list izgubljen ali ukraden, ponujamo vam podporo, če boste postali žrtev kaznivega dejanja ali če boste pristali v bolnišnici ali zaporu, nismo pa pristojni za plačevanje zdravniških storitev, dajanje pravnih nasvetov ali reševanje iz zapora, prav tako ne za veterinarske storitve,« poudarja Lidington.

Deli s prijatelji