Čeprav je že od rojstva priklenjen za bolnišnično posteljo in ni nikakršnega upanja, da bi sploh kdaj zaživel normalno, Paulo Henrique Machado raziskuje svet in uresničuje svoje sanje.
To mu je, seveda, omogočila tudi napredna tehnologija, prek katere je dokončal študij računalništva in ki ga je popeljala po številnih virtualnih popotovanjih po čudovitih krajih. A 45-letnik, ki je kot novorojenček obolel za otroško paralizo, med enim zadnjih izbruhov te hude bolezni v Braziliji v sedemdesetih, z neverjetno voljo in odločnostjo koraka skozi življenje in zdaj želi zunanjemu svetu, ki mu je že toliko dal prek spleta, podariti svoj filmski prvenec. Paulo, ki mu 24 ur na dan naprave pomagajo pri dihanju, je sklenil posneti animirani film o svojem življenju, ena od glavnih junakinj pa bo tudi njegova najboljša prijateljica, sostanovalka in sopotnica Eliani Zagui, ki jo je v otroštvu doletela enaka usoda. »Nekateri mislijo, da sva mož in žena ali partnerja, a v resnici je najin odnos povsem drugačen. Sva kot brat in sestra, pravzaprav. Marsikdaj se zbudim, prepričan, da ne bom več zdržal, a mi Eliana vsakokrat vlije novih moči. Tudi jaz njej pomagam, kolikor zmorem. Neizmerno si zaupava ter deliva vse nesrečne in srečne trenutke,« pripoveduje Brazilec in se spomni čudovitega popoldneva, s prijateljico sta jih takrat štela 32, ko sta skupaj prvič obiskala plažo in uzrla morje: »Stvari, ki so za zdrave ljudi samoumevne in običajne, lahko midva občudujeva neskončno dolgo.«
Pripravlja svoj animirani prvenec v 3D
Paulo in Eliana sta pred desetletji, v družbi še devetih obolelih otrok, spoznavala drobec sveta iz invalidskega vozička, bolnišnične hodnike na pediatričnem oddelku, zaradi visokega tveganja okužb zelo redko tudi zunanjo okolico. Zelo tesno povezana skupina prijateljev se je v nasprotju z zdravimi vrstniki, ki so obiskovali šolo in vse popoldneve brcali žogo na prostem, zabavala z izmišljevanjem zgodb: a če je bilo njihovo telo omejeno, je bila njihova domišljija brezmejna, zamisli, kaj bi radi počeli, ko odrastejo, pa je bilo nešteto. A le dva jih tudi uresničujeta, Paulo in Eliana, njuni prijatelji so namreč po pričakovanjih zdravnikov umrli že v mladi dobi.
Čudoviti par z jekleno voljo, smislom za humor in neverjetno nadarjenostjo v sobi, ki je njun osrednji življenjski prostor, delavnica, pisarna in studio, že vrsto let ustvarja neverjetne mojstrovine: Eliana piše knjige za otroke in slika z usti ter svoja dela tudi objavlja in uspešno prodaja, Paulo, navdušenec nad filmi in računalniško tehnologijo, pa pripravlja svoj animirani prvenec v 3D, ki bo predstavil dogodivščin polno življenje invalidnega otroka – njegov namen namreč ni razžalostiti gledalcev in v njih zbujati sočutja ter usmiljenja, temveč obolelim dati upanje in jim predstaviti pisano plat vsakdanjika. Film temelji na zgodbi, pod katero se je seveda podpisala Eliana, Paulo pa bo projekt financiral z dobrodelnimi prispevki, ki jih je uspešno zbral prek spleta.
