Moda iz zapora

Kakšno zvezo imata italijansko ministrstvo za pravosodje in moda? Odslej precej pomembno. Po najnovejšem načrtu ministrstva, namenjenega rehabilitaciji zapornic, se šiviljske delavnice po italijanskih ženskih ječah združujejo pod skupno blagovno znamko Sigillo (Pečat), ki se bo že čez nekaj mesecev pojavila na policah trgovin z oblačili. Edinstveni eksperiment je dal nov zagon delavnicam, kakršna je tista v rimskem zaporu Rebibbia, kjer zapornice že zdaj izdelujejo ženske torbice.

»Ko bom prišla ven, hočem imeti bolj normalno, mirnejše življenje,« je dejala Kalu Uwaezuoke Chinedum Ike, Nigerijka, ki jo je policija prijela zaradi tihotapljenja mamil. Štiridesetletnica v Rebibbii zdaj trikrat na teden sede za šivalni stroj. V treh letih, preživetih v največjem italijanskem zaporu za ženske, je odkrila ljubezen do šivanja.

Rehabilitacija z modo

Italijanski zapori so vse bolj polni, denarja pa je vedno manj, zaradi česar je pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri kazenski sistem nedavno označila za »nevrednega civilizirane države«. Po treh letih premagovanja birokratskih ovir so le zbrali dovolj denarja za projekt Sigillo, s katerim bodo zapornicam pomagali, da se bodo po prestani kazni lažje vključile nazaj v družbo.

»Kolikor vem, je to edinstveni program,« je povedala Daniela Arronenzi, vodja delavnice v ženskem zaporu Rebibbia. »Zapor je težaven prostor. Borimo se s prenapolnjenostjo, pomanjkanjem denarja, hkrati pa so vmes take svetle točke.« Projekt podpira tudi Silvia Venturini Fendi, dedinja modne znamke Fendi, ki je v lasti francoskega giganta LVMH.

Za začetek bodo zaposlili deset zapornic iz vse države, nato pa bodo izučili še 40 novih, ki bodo pod blagovno znamko Sigillo šivale oblačila za velika imena modne industrije. Zagovorniki projekta poudarjajo, da to ne bo izkoriščevalsko delo, zapornice bodo namreč dobile 600 evrov na mesec. Ike in njena ukrajinska sojetnica Natalija trenutno dobivata 150 evrov, ki jih lahko pošljeta družini ali pa zapravita za priboljške in osebne potrebščine. »Vsaj za kratek čas se počutim, kot da nisem zaprta. Ko ustvarjamo in ko so naši izdelki tudi prodani, smo zadovoljne,« je dejala Natalija. »Ko bom svobodna, bi rada odprla svojo delavnico.«