V sredo je bil v Betlehemu množični pretep, a tokrat ga niso zakuhali razgreti nogometni navijači, temveč se je z metlami, s pestmi in z mastnimi psovkami pomerilo približno 100 duhovnikov iz slovite bazilike Jezusovega rojstva. Zagotovo gre za enega najbolj znanih verskih objektov na svetu, saj naj bi bil postavljen nad jamo, kjer je devica Marija rodila Jezusa. Zgrajena je bila daljnega leta 333 na ukaz vladarja Konstantina. Do zdaj je prestala številne zgodovinske potrese, vmes je bila celo uničena, v sedmem stoletju pa so ji muslimani med okupacijo dodelili status neodvisnosti.
Imajo težave z razdelitvijo pristojnosti
Težave v tej sloviti baziliki, ki jo vsako leto obišče na tisoče romarjev, so se začele, ko je papež tja napotil zveste frančiškane. Predstavniki grške ortodoksne cerkve, ki so bili do tedaj njeni skrbniki, tega seveda niso sprejeli z nasmeškom. Za baziliko so odgovorni pripadniki treh skupin, poleg omenjenih ima svoj del še armenska ločina. Odločitve, kdo je za kaj pristojen, določajo zakoni iz leta 1299. Najpogosteje se zaplete med čiščenjem, saj lahko vsakdo čisti le svoj del stavbe, čiščenje tujega pa je razumljeno kot poskus zavzetja njegovega ozemlja.
Incident med čistilno akcijo
Zadnji incident se je zgodil med čistilno akcijo pred prihajajočim pravoslavnim božičem, ko je predstavnik pravoslavcev po nesreči zašel pregloboko na armenski del. Udarili so se tako zelo, da je morala posredovati palestinska policija, opremljena s pendreki. Poveljnik Khaled Al Tamimi je pojasnil: »Zdaj je vse v najlepšem redu, vse je spet normalno. Nikogar nismo aretirali, saj so bili vsi vpleteni božji ljudje.« Tovrstni pretepi niso redkost, v osemdesetih so se udarili z verigami, ker se niso mogli dogovoriti, kdo bo kje pometal, za božič 2006 pa se je več duhovnikov znašlo v bolnišnici, ker se je med brisanjem prahu z lestencev ena od lestev znašla na napačni strani bazilike.
