Ljudožerska pomoč v boju 
z demenco

POR MORESBY – Raziskovanje plemena Fore s Papue Nove Gvineje, ki je nekoč obredno jedlo človeške možgane, znanstvenikom pomaga bolje razumeti bolezen norih krav in drugih prionskih bolezni, morda pa ponuja tudi vpogled v delovanje parkinsonove bolezni in demence. Pripadniki omenjenega plemena, ki jih zdaj proučujejo domači in britanski znanstveniki, so namreč razvili genetsko odpornost proti bolezni kuru, podobni bolezni norih krav, ki se je med ljudstvom širila z zdaj že odpravljenim ritualom uživanja možganov pokojnih svojcev na pogrebih.

Našli zaščitni gen

Strokovnjaki pravijo, da je bil kanibalizem vzrok velike epidemije prionske bolezni kuru v plemenu Fore, ki je na vrhuncu vsako leto ubila po dva odstotka prebivalcev. V članku, objavljenem v strokovni reviji Nature, so zapisali, da so identificirali gensko mutacijo, ki varuje telo pred kurujem, a tudi pred drugimi oblikami creutzfeldt-jakobove bolezni. »To je izjemni primer evolucije človeka: epidemija prionske bolezni je izzvala gensko spremembo, ki omogoča popolno zaščito pred sicer smrtonosno demenco,« je poudaril John Collinge z inštituta za nevrologijo na londonskem univerzitetnem kolidžu (UCL).

Prioni so proteini, ki povzročajo pogosto smrtne možganske bolezni, kot sta creutzfeldt-jakobova bolezen pri človeku ali bovina spongiformna encefalopatija pri govedu, bolj znana kot bolezen norih krav. So tudi redek, a pomemben vzrok demence. Znanstveniki poudarjajo, da so procesi, ki potekajo pri prionskih boleznih, kjer prionski proteini spreminjajo obliko in tvorijo dolge molekulske verige, ki poškodujejo možgane, podobni tistim pri običajni demenci, kot sta alzheimerjeva in parkinsonova bolezen, ter drugih nevrodegenerativnih obolenjih.

Nove raziskave

Genska sprememba, ki je nekatere pripadnike plemena Fore, še preden so nekdanje avstralske kolonialne oblasti ob pomoči krščanskih misijonarjev v 50. letih 20. stoletja izkoreninile obredni kanibalizem, zavarovala pred boleznijo kuru, odpira nove poti do razumevanja podobnih nevrodegenerativnih obolenj pri človeku in iskanja vzrokov za običajne oblike demence. John Collinge skupaj s kolegi že nadaljuje raziskave, da bi ugotovil, kako genska sprememba pri plemenu Fore preprečuje, da bi se prionski proteini oblikovali napačno in povzročali bolezni.

Creutzfeldt-jakobova bolezen spontano prizadene enega na milijon ljudi na leto, nasprotno pa je običajna demenca precej pogostejša. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za demenco trpi 47,5 milijona zemljanov, vsako leto pa odkrijejo 7,7 milijona novih primerov. Leta 2030 naj bi bilo na svetu že 75,6 milijona ljudi z demenco, do 2050. pa kar 135,5 milijona.