KIRURGIJA

Ljudem bo presajal glave

Objavljeno 22. junij 2013 23.56 | Posodobljeno 22. junij 2013 23.57 | Piše: A. Sa.

Nevrokirurg Sergio Canavero napovedal prvo tako operacijo v dveh letih.

Med odvzeto licenco pred dvema letoma je bil Štupnik zaposlen na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo (fotografija je simbolična)

TORINO – Svetovno javnost je nevrokirurg Sergio Canavero iz Torina prvič opozoril nase pred petimi leti, ko je z elektrostimulacijo iz kome, v kateri je bila dve leti po hudi prometni nesreči, predramil neko žensko. Zdaj znova buri duhove z izjavo za tednik Oggi, in sicer da bo najpozneje v dveh letih vse nared za prvo presaditev človeške glave. Nevrokirurg meni, da je taka presaditev sicer tehnično izvedljiva že danes, vendar bosta dve leti dodatnih priprav krepko povečali verjetnost za uspeh oziroma za to, da bo bolnikova življenjska doba po presaditvi čim daljša.

Canavero je prepričan, da bi bila taka presaditev dobrodošla pomoč tetraplegikom in drugim bolnikom, katerih kakovost življenja je pičla zaradi degenerativnih bolezni živčnega sistema. Na darovalčevo telo bi prišili glavo bolnika, pri čemer bi bilo mogoče zelo dobro spojiti obe hrbtenjači, je prepričan, in sicer z metodo, imenovano anastomosis. Zaupanje v uspešnost presaditve glave je podkrepil s povzetki iz mednarodne strokovne revije Surgical Neurology (Kirurška nevrologija), v kateri so njegovi kolegi objavili, da so po tej metodi že uspešno opravili presaditev glave z opice na opico.

Nanni Costa, vodja italijanskega središča za presaditev organov, ne občuti Canaverovega navdušenja. »Raje ostanimo v okvirih mogočega,« meni. »Na področju presaditve organov na splošno je še ogromno neznank, kaj šele pri tako zahtevnem posegu, kot je presaditev glave.«

Leta 1959 so kitajski znanstveniki objavili, da so dvakrat uspešno presadili glavo z enega psa na telo drugega. Marca leta 1970 pa je skupina znanstvenikov z univerze v ameriški zvezni državi Ohio, ki jo je vodil nevrokirurg Robert J. White, objavila, da je glavo ene opice uspešno presadila na telo druge. Da je bil poseg uspešen, naj bi med drugim dokazovalo tudi to, da je tako sestavljena žival lahko vonjala, okusila, slišala in opazovala svet okoli sebe, v nekaj urah po posegu, kolikor je živela, je menda celo poskušala ugrizniti enega izmed ljudi, ki so skrbeli zanjo. Presaditev glave so opravili tudi japonski znanstveniki, in sicer na podganah, pri čemer so glavo ene podgane presadili na telo druge, ki pa je pred posegom niso obglavili, torej je imela glodavka dve glavi.

Če bi hoteli uspešno presaditi glavo pri človeku, bi predvsem morali poskrbeti za to, da med posegom ne bi bili poškodovani možgani. To naj bi najlažje dosegli z ohladitvijo, in sicer do temperature, pri kateri je tveganje, da bi živčne celice propadale, minimalno. 

Deli s prijatelji