Ljubim joškice!

Dijakinji, ki so ju začasno izključili iz šole v Pensilvaniji, ker nista hoteli sneti zapestnic z napisom ljubim joškice!, s katerimi sta hoteli izraziti podporo boju proti raku na dojkah, sta imeli prav. Tako je odločilo prizivno sodišče v Philadelphii, ki je razsodilo, da jima je bila tako kratena pravica do svobodnega izražanja.

»Veseli me, da sva počeli nekaj pomembnega,« je izjavila Brianna Hawk, ki je v času svojega prekrška hodila v osmi razred javne šole v okrožju Easton v vzhodni Pensilvaniji. »Končno sva dosegli, da nošenje takšne zapestnice ni kaj slabega,« se je strinjala njena leto mlajša somišljenica Kayla Martinez.

Ozaveščanje ali izzivanje?

Vse skupaj se je začelo pred tremi leti, ko sta dekleti začeli nositi zapestnice z napisom ljubim joškice! (ohrani prsi). Zapestnice je delila organizacija, ki je želela odpreti javno debato o podobi ženske in raku na dojkah. Šolnike pa je bolj kot to skrbelo, da bodo takšne zapestnice zgolj spodbudile njune sošolce k žaljivim in neokusnim opazkam, zato so jih prepovedali. A dekleti sta vztrajali in zadevo spravili do prizivnega sodišča, ki je razsodilo, da okrožna šola nima pravice prepovedati nošenja zapestnic, saj tako krati njuno pravico do svobodnega izražanja. Šolski odvetniki razsodbe še niso komentirali, poroča tiskovna agencija Reuters.

Zmaga svobode govora

Vodstvo šole, ki jo je podprla tudi zveza pensilvanijskih šol, je trdilo, da bi s tem, če bi dekletoma dovolili nositi omenjene zapestnice, odprli pot precej bolj vulgarnim sloganom z navideznim političnim ali družbenim sporočilom. Med takšnimi naj bi bili majice z napisom rešite zizike, ki jih je tiskala še ena organizacija za boj proti raku na dojkah, oglas za raziskave raka na testisih, na katerem je bil napis jajca, in oglas za cepljenje proti virusu HPV, na katerem je pisalo ljubim vaginico.

Sodišče je še povedalo, da je naloga šol pomagati dijakom, da lahko postanejo razgledani državljani: »Šole se ne morejo izogibati izobraževanju bodočih volivcev, kako se lotevati tovrstnih tem. Zaradi strahu, da bi z odprtjem neke teme odprli prosto pot drugim, morda bolj neprijetnim, ne sme zatirati svobode govora.«