HIGIENA

Križarji so bili hudi packi

Objavljeno 30. junij 2013 15.49 | Posodobljeno 30. junij 2013 15.51 | Piše: S. I.

Bojevnike, ki so hoteli osvoboditi Sveto deželo, so mučili paraziti, nalezljive bolezni in podhranjenost.

Ruševine gradu Saranda Kolones. Foto: Wolfgang Sauber/Wikimedia Commons

Arheologi slovite britanske univerze v Cambridgeu so med raziskovanjem posmrtnih in na prvi pogled malce manj zanimivih ostankov v starodavnem gradu na zahodu Cipra spoznali nekaj zanimivega, čeprav ne presenetljivega: križarji niso dali veliko na osebno higieno. Iz ostankov človeškega blata so ugotovili, da so jih mučile gliste, kar se ujema z dosedanjimi dognanji, da so bile za visoko smrtnost med križarskimi bojevniki, ki so si prizadevali osvoboditi Sveto deželo in Jeruzalem, krive podhranjenost in nalezljive bolezni – svoje pa so prispevali tudi paraziti.

Nikakršna higiena

Vzorci s skupnih stranišč v gradu Saranda Kolones, ki so ga zgradili kmalu zatem, ko je angleški kralj Rihard Levjesrčni med tretjo križarsko vojno leta 1191 zasedel Ciper, so pokazali, da sta križarje mučili najmanj dve vrsti glist, ki prebivajo v človeškem črevesju. Njihova jajčeca se izločijo z blatom, v novega gostitelja pa se prenesejo oralno.

Ti paraziti so dokaz, da so bile v srednjeveških gradovih katastrofalne higienske razmere, paraziti pa so dejansko kradli hrano svojim gostiteljem, sta v strokovni reviji International Journal of Paleopathology zapisala Evilena Anastasiu in Piers D. Mitchell, ki sta vodila raziskavo na Cipru. Človeški paraziti, kot so gliste, v črevesju srkajo hranilne snovi, še preden jih lahko prebavi njihov gostitelj, zaradi česar se lahko pojavi podhranjenost, še posebno v vojnih razmerah.

Številne žrtve

Srednjeveška stranišča so bila za današnje razmere precej srhljiva. Na Cipru so križarji v skalo izklesali polkrožne odprtine, skozi katere so se iztrebki zlivali v greznico. Slabe higienske razmere so med križarji zahtevale veliko žrtev. Po ocenah zgodovinarjev je zaradi nalezljivih bolezni in podhranjenosti na dolgih vojaških pohodih v tuje dežele umrlo od 15 do 20 odstotkov križarskih bojevnikov, približno toliko, kot jih je preminilo zaradi ran, ki so jih dobili na bojišču. Grad Saranda Kolones, kar v prevodu pomeni 40 stolpov, je stal okoli 30 let, dokler ga ni 1222. porušil potres. Utrdbe niso nikoli obnovili.

Deli s prijatelji