Kravji zvonci, jodlanje in irhovke so nedvomno del tradicionalne alpske kulture. A nenehno zvonjenje in cingljanje lahko postane tudi zelo moteče. S sodnim sklepom, ki je hud udarec alpski tradiciji naše severne sosede, so kmetu v idiličnem mestecu Stallhofen prepovedali uporabo kravjih zvoncev, saj so se tamkajšnji prebivalci vse pogosteje pritoževali, da zaradi nočnih koncertov krav in njihovega neprestanega cingljanja ne morejo več spati.
| Pastirski posluh Kravji zvonci so bili izvorno namenjeni za pomoč pri sledenju zablodelih živali, kravam pa so olajšali, da so ostale v bližini črede na gorskih pašnikih. Tam cingljanje zvoncev, za katere imajo pastirji tenak posluh – izkušeni med mnogimi zvonci takoj razloči zvonec svoje živine in takoj ve, ali je nemirna, se pase ali počiva –, ustvarja prav posebno razpoloženje. |
Sodnik na terenu
Ponosni lastnik črede je zavrnil zahtevano odstranitev zvoncev z vratov svojih krav. Branil se je z obrazložitvijo, da je to del ljudske tradicije in da ima tovrstno zvonjenje predvsem pomirjevalni učinek. V davnini so menda celo verjeli, da z njim odganjajo hudobne duhove.
Sodnik Erich Kundegraber se je osebno seznanil z razmerami v razburkanem ozračju podeželskega Stallhofna, majhnega avstrijsko-štajerskega mesteca, ki leži na jugovzhodnem vznožju Alp in šteje 3000 duš. Po ogledu in temeljitem razmisleku je presodil v korist kmetovih sosedov.
»Resnično se tam ni več dalo spati. Stanovalce je minilo potrpljenje in so bili na koncu z živci,« je sodnik pojasnil avstrijskim časnikom. Razsodba je potrdila majsko odločitev sodišča, v njej pa je bilo zapisano: »Čreda je moteča, če krave nosijo zvonce v podeželskem okolju z razpršenimi stanovanjskimi zgradbami znotraj ograjenih travnikov, saj živali s cingljanjem ponoči ustvarjajo glasen hrup, ki kali nočni mir sosedov.« Kmet se je nanjo pritožil.
Francoski primer
Sodišče je odločilo, da kravam ni treba natikati zvoncev, če so na ograjenem travniku, kjer jih je mogoče opazovati. V sodbi je še dodano, da kravji zvonci niso del tradicionalne kulture na podeželju v stanovanjskih območjih. Če kmet ne bo upošteval sklepa sodišča, mu grozi globa.
Nejasno pa ostaja, koliko bi ta razsodba lahko bila zgled, ki bi vodil k umiku kravjih zvoncev po vsej Avstriji in njenih alpskih sosedah. Podoben primer so imeli pred štirimi leti tudi v francoskih Alpah, kjer so prebivalci vasi Villaz tožili lastnika 70-glave črede krav, češ da nočno pozvanjanje moti njihov spanec in kali mir idile gorskega domovanja. V tem lahko prepoznamo tudi spreminjajoči se sociološki obraz podeželja – večino tožb vlaga nov tip podeželskih prebivalcev: nekdanji meščani, ki so prišli iskat svoj mir, tam pa so jih vznemirile rustikalne nadloge v zvočni obliki kikirikajočih petelinov, gagajočih rac in gosi, lajajočih psov, zvonjenja cerkvenih zvonov ...
