Raziskovalci iz ameriških univerz Minnesota in Maryland so marca objavili raziskavo, v kateri ugotavljajo, da je Zemljin konec bliže, kot si morda mislimo ali upamo pomisliti. V raziskavi je omenjena tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, zdaj pa so se pri Nasi v izjavi za javnost popolnoma oddaljili od omenjene raziskave z naslovom Človeštvo in dinamika narave: Model neenakosti in izrabe naravnih virov pri kolapsu ali obstoju družbe. Pravijo, da so stališča in navedbe v raziskavi izključno plod avtorjev, ki so sicer res uporabili dognanja agencije, a jih je ta izvedla za neki drug projekt in z omenjenim niso povezani. Agencija prav tako raziskave ni financirala niti v njej na kakršen koli način sodelovala.
Avtorji, med katerimi je ugledni matematik Univerze v Marylandu Safa Motesharrei, namreč trdijo, da je konec našega planeta zelo blizu, kar da je potrdila raziskava, ki jo je podprl Nasin center za vesoljske polete. Človeštvo ima po navedbah omenjenih znanstvenikov na voljo le še nekaj desetletij, nato pa se bo vse, kar poznamo, sesulo.
Poročilo pojasnjuje, da je moderna družba pogubljena. In za to ni kriv noben posameznik ali posamezna korporacija, temveč sama struktura in narava družbe. Analizirali so pet glavnih dejavnikov tveganja (populacija, podnebje, voda, kmetijstvo in energetika) in ugotovili, da lahko sprememba ravnovesja med njimi povzroči nenaden padec zapletenih socialnih struktur. V zadnjih 5000 letih so vsi družbeni kolapsi nastali zaradi »prevelike izrabe naravnih virov, ki je prekomerno obremenila naravo« in – kot pri Rimljanih in Majih – zaradi »ekonomske delitve na bogato elito in revno ljudstvo«.
Po besedah Motesharreia elita »ljudstvu omeji dostop do dobrin in si s tem dobrine nakopiči zase«, kar vodi v porušeno ravnovesje in na koncu do kolapsa družbe. Da je do njega prišlo, bo elita začudila precej pozneje kot ljudstvo, ki ga bo do samega konca prepričevala, da je vse v najlepšem redu. Nas lahko rešita znanost in tehnologija? »Ne,« trdi Motesharrei, ki meni, da nas je tehnologija pravzaprav pripeljala v ta nezavidljivi položaj. »Koristi tehnologije zasenči dejstvo, da je prav tehnologija tista, ki je olajšala izčrpavanje naravnih virov in povečala neenakosti,« trdi matematik. In kako vidi prihodnost Zemlje in človeštva? Nič kaj obetavno.
Po enem od scenarijev se bo družba sesula zaradi lakote ali pretirane izrabe naravnih virov. Po najboljšem od njih naj bi elite spoznale, da si zatiskajo oči pred neizbežnim, in pomagale pri ponovni vzpostavitvi ravnovesja, a v to pravzaprav še najmanj verjame. In kaj Motesharrei predlaga? Umiritev ekonomske rasti. Strinja se namreč s kanadskim biologom Neilom Dawom, ki pravi: »Ekonomska rast je največji uničevalec okolja. Ljudje, ki mislijo, da lahko gresta ekonomska rast in ekologija z roko v roki, se motijo. Če ne bomo znižali številk, nam jih bo narava. Ekosistemi so sestavljeni tako, da nevarnost uničijo, in tokrat smo nevarnost mi. In tega še nismo doumeli ali pa nočemo doumeti.«