Konec našega planeta, kot ga napovedujejo astronomi, bo predvidoma takšen: Sonce se bo kot manjša zvezda čez približno pet milijard let sprva napihnilo v rdečo orjakinjo, ki bo pogoltnila notranje planete in požgala vse na Zemlji, potem pa bo postopoma zbledelo in se skrčilo v belo pritlikavko, le malo večjo od našega planeta, a vsaj 200.000-krat gostejšo, njen modri sij pa bo le malce svetlejši od mesečine.
| Zakaj umrejo zvezde Večja je zvezda, bolj je vroča in prej bo porabila gorivo ter se začela ohlajati in krčiti. Zato največje zvezde živijo le nekaj milijonov let, najmanjše pa nekaj sto milijard. Manjše zvezde po navadi končajo kot tleče bele pritlikavke, večje pa eksplodirajo kot supernove in pustijo za sabo črne luknje ali nevtronske zvezde. |
Zanesljivi dokaz
Enake usode doživljajo kamniti planeti, podobni našemu, vsepovsod v vesolju. Skupina astronomov z britanske univerze Warwick, ki je opazovala štiri bele pritlikavke, od nas oddaljene približno 100 svetlobnih let, je raziskovala, kako so te zvezde uničile bližnje planete. Z ugotavljanjem sestave ozračja, ki obdaja te zvezde, in oblakov prahu v okolici, so ugotovili, da gre za ostanke planetov, ki so jih v smrt potegnile umirajoče zvezde. Dokaz je tako zanesljiv, kot če bi na morilčevi obleki našli sledove žrtvine krvi, pravijo astronomi.
»Venera in Merkur bosta nedvomno prvi žrtvi, ko se bo Sonce napihnilo v rdečo orjakinjo. Ali bo enaka tudi usoda Zemlje, ni mogoče napovedati, vsekakor pa bo njeno površje požgano,« je povedal vodja raziskave, profesor Boris Gänsicke. S spektroskopijo so ugotovili, da je atmosfera, ki obdaja eno izmed teh štirih zvezd – poimenovali so jo PG0843+516 – bogata z železom, nikljem in žveplom. To pomeni, pravijo avtorji raziskave, da smo jo ulovili s kadečo se pištolo v roki, saj gre za ostanke nesrečnega planeta, ki je krožil preblizu umirajoče zvezde.
Vesoljski ogorek
Sonce je nastalo pred več kot 4,5 milijarde let. Njegova razbeljena površina, na kateri je temperatura tudi do 6000 stopinj, v središču pa celo okoli 15 milijonov stopinj Kelvina, je omogočila tudi življenje na Zemlji. Našo zvezdo čaka podobna usoda, kot so jo v tem primeru opazovali britanski astronomi. Počasi se bo spremenila v tleči vesoljski ogorek, ki bo nekaj sto milijonov let bledel in končal kot temen vesoljski objekt.
Kdo bo lahko čez približno pet milijard let opazoval in proučeval, kaj se dogaja z našo zvezdo in njenimi planeti, tako kot to zdaj počnejo britanski astronomi, ki si pri tem pomagajo s posnetki vesoljskega teleskopa Hubble, ni jasno. Po nekaterih ocenah je samo v Rimski cesti približno pet milijonov belih pritlikavk. Nekateri pravijo, da bi se morali lovci na planete, podobne Zemlji, osredotočiti predvsem na okolico teh zvezd, saj je blizu umrlih zvezd precej kamnitega materiala, zato bi lahko tam odkrili tudi planete, na katerih bi bile mogoče nekatere oblike življenja, morda celo takšnega, kot ga poznamo na Zemlji.
