Gre za eno največjih skrivnosti, a ni bila povezana samo z radovednostjo, temveč tudi s strahom: kdo je jeti, legendarno opici podobno bitje s Himalaje? Britanski znanstvenik profesor Bryan Sykes, genetik z oxfordske univerze, je sporočil, da je razvozlal uganko: njegova raziskava ni razkrila le genske povezave med vzorci skrivnostnega bitja in živali, ki je živela pred več kot 40.000 leti, ampak je celo namignila, da jeti še tava po gorah!
Profesor Sykes je opravil analizo DNK dlak dveh neidentificiranih bitij, eno so našli v regiji Ladakh na zahodu Himalaje (na severu Indije), drugo v Butanu, kakšnih tisoč kilometrov vzhodneje. Rezultate je potem primerjal z genomi drugih živali, ki jih hranijo v bazi podatkov: DNK se je 100-odstotno ujemal z vzorcem čeljusti starodavnega polarnega medveda, ki so jo našli v Svalbardu na Norveškem! Ta primerek je star vsaj 40.000 let, verjetno je živel tudi pred 120.000 leti – to pa je bil čas, ko so se polarni medvedi in njihovi tesni sorodniki rjavi medvedi ločili v različni vrsti. Profesor Sykes verjame, da je žival hibrid, križanec med polarnim in rjavim medvedom. Ker so novoidentificirani vzorci odvzeti bitjem, ki še živijo, je Sykes prepričan, da križanci še živijo v Himalaji.
Messner naj bi bil jetija celo ubil
Vzorec iz Ladakha so dobili v mumificiranih ostankih bitja, ki ga je pred štirimi desetletji ustrelil lovec; žival je bila tako nenavadna in vznemirljiva, da je nekaj ostankov obdržal. Dlake je Sykesu dal francoski gornik, temu pa jih je pred desetletjem dal lovec. Drugi vzorec je bil ena sama dlaka, ki so jo pred desetimi leti našli filmarji v bambusovem nasadu. Sykes pravi: »Gre za vrsto, za katero v zadnjih 40.000 letih ni dokazov o njenem obstoju, zdaj pa vemo, da je bitje pred desetletjem še živelo. Zanimivo je še, da smo predstavnika te živali našli na obeh koncih Himalaje, če bi šli zdaj nazaj, bi zagotovo našli še katerega.« Obe dlaki sta rjavkaste barve; ostanki iz Ladakha kažejo, da je bila žival visoka okoli 150 centimetrov – torej nižja od mitološkega bitja. A Sykes poudarja, da je imelo bitje druge značilnosti, ki ustrezajo zgodbam o jetiju: »Lovec, ki je imel veliko izkušenj z medvedi, je mislil, da je to bitje drugačno, in se ga je bal, zanima me, ali se je ta vrsta medveda vedla drugače, morda bolj agresivno, mogoče so bili bolj nevarni ali so celo hodili po dveh nogah.«
Sykes dodaja: »Ne pravim, da se glede na analizo DNK po Himalaji sprehajajo starodavni polarni medvedje, potrebna je nadaljnja interpretacija rezultatov. Morda gre za podvrsto rjavega medveda, potomca medveda, ki je bil prednik polarnega. Ali pa gre za bolj nedavno križanje med rjavim in potomcem starodavnega polarnega medveda.« Poročila o jetiju krožijo že stoletja, številni domačini in raziskovalci so trdili, da so se z nenavadnim bitjem srečali iz oči v oči, svetovno pozornost pa je pritegnila fotografija odtisa jetijevega stopala, ki jo je ob vznožju Everesta leta 1951 posnel Eric Shipton. Dve leti pozneje sta o velikih odtisih poročala tudi sir Edmund Hillary in Tenzing Norgay, leta 1986 je Reinhold Messner trdil, da je naletel na jetija in enega ubil.
