Apokalipse, ki ogrožajo človeštvo, so morda res priljubljena tema znanstvenofantastičnih filmov, kljub temu pa obstaja kar nekaj znanstvenih teorij, ki predvidevajo resno nevarnost človeštvu. Med njimi je najverjetnejša izbruh tako imenovanega supervulkana, revija How It Works pa razkriva še šest drugih velikih groženj človeški vrsti.
Izbruh supervulkana
Supervulkan lahko že po definiciji v zrak spusti tisoč kubičnih metrov materiala in je lahko tisočkrat večji od izbruha vulkana Svete Helene leta 1980. Geologi takemu izbruhu še niso bili priče. Lahko povzroči uničenje območja, velikega kot Evropa, vulkanski plini pa bi se sprostili v ozračje, kar bi lahko pomenilo katastrofo za človeštvo. Izbruh plinov bi lahko segal vse do vesolja, nato pa se razširil nad Zemljino oblo. Žveplovi delci bi vztrajali v zraku in povzročili tako imenovano »vulkansko zimo«. Skozi plinski ovoj sončno sevanje ne bi prehajalo, kar bi privedlo do velike klimatske nestabilnosti. Temperature bi upadle, kmetijstvo bi zato propadlo, morda bi se začela nova ledena doba. Na srečo so taki pojavi redki, nazadnje naj bi se zgodil pred 27 tisoč leti na Novi Zelandiji. Je pa res, da jih ne morejo napovedati ali preprečiti.
Jedrska zima
Jedrsko orožje je lahko izredno uničujoče. Leta 1980 je znanstvenik Carl Sagan posvaril, da bi jedrska vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo lahko povzročila globalno jedrsko zimo. Če bi prišlo do najhujšega, bi škodljivi delci šli v zrak in trajalo bi več let, da bi se izprali. V najhujšem scenariju bi na Zemljo segel le še en odstotek sončnih žarkov, kar bi ponovno pomenilo umiranje rastlin, s tem pa tudi vsega drugega na planetu. Temperature bi se znižale, ljudje bi ostali v mrzli temi.
Udarec asteroida
Gre za bolj ali manj velike kamne iz vesolja, ki na planetih, če ne krožijo okoli njih, redno puščajo svoje sledi. Gotovo ste že slišali za asteroid, ki naj bi povzročil izumrtje dinozavrov. Srečanje z asteroidom bi prav tako povzročilo dolgo temo in zimo ter vse, kar temu sledi. Če bi trčil v ocean, bi to sprožilo cunamije, velike poplave in še marsikaj.
Učinek tople grede
To se v resnici že dogaja, pri tem pa se je dogajanje podobno kot v rastlinjakih. V našem ozračju je vse večje neravnovesje: koncentracije ogljikovega dioksida, ki nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, se večajo, do alarmantnih ravni so narasle tudi koncentracije drugih plinov. Okoli Zemlje smo ustvarili nekakšno odejo, pod katero je vse topleje in topleje. Povečano izhlapevanje bi ustvarilo več oblakov in tako še zaostrilo učinke segrevanja, saj so oblaki nekakšni izolatorji. Oceani, ki iz ozračja črpajo ogljikov dioksid, bodo postali vse bolj nestabilno življenjsko okolje za mnoge živalske vrste, kar bo povzročilo nadaljnje težave.
Konec Sonca
Brez Sonca na Zemlji ne bi bilo življenja, vseh stvari pa je enkrat konec – tudi Sonca. Ko bo prišel njegov čas, se bo njegovo jedro sesedlo samo vase in ne bo več privlačilo planetov okoli sebe. Njegova zunanjost pa se bo predvidoma razširila v rdečo velikanko in zajela orbite Merkurja, Venere, potencialno tudi Zemlje. Sčasoma se bo Sonce preoblikovalo v gosto belo pritlikavko. Ljudje tega seveda ne bomo videli, saj bo Zemlja do naše vrste takrat že precej negostoljubna.
Izbruh gama žarkov
Gama žarki nastanejo ob izbruhu velikih zvezd in oddajajo ter usmerjajo intenzivno sevanje gama. Če bi imela Zemlja to nesrečo, da bi se znašla v območju takega sevanja, bi bile posledice naravnost katastrofalne.
Globalna pandemija
Izbruh kakšne nalezljive bolezni bi se lahko zgodil kljub medicinskemu napredku. Tako se je leta 2003 virus sars v le nekaj mesecih razširil na šest kontinentov, ebola pa je tudi že grozila, da se bo razširila tudi po Severni Ameriki in Evropi. Težava je, ker se pojavljajo virusi, proti katerim ni obstoječega cepiva.
