MATI KORAJŽA

Imata že devet sinov, deseti pa je na poti

Objavljeno 04. maj 2017 09.00 | Posodobljeno 04. maj 2017 09.24 | Piše: U. S.

Alexis Brett je edina ženska v hiši, polni testosterona.

Ko je 37-letna Alexis Brett izvedela, da bo rodila sina, ni bila niti najmanj presenečena. V zadnjih petnajstih letih jih je rodila že devet! In čeprav kdo pomisli, da ima toliko otrok, ker si želi hčerko, Brettova odkimava in pravi, da zdaj, po toliko fantih v družini, niti ne ve, kako bi bilo, če bi se rodila deklica.

Moža Davida, strojevodja po poklicu je star 42 let, je spoznala leta 1998, ko sta oba delala na železniški postaji, nikoli nista niti sanjala niti govorila, da bosta imela veliko otrok. Tri leta pozneje je Alexis, ki je edinka, zanosila, Campbell ima zdaj 15 let, od takrat je rodila še osemkrat, skoraj vsaki dve leti. No, osem mesecev po rojstvu prvorojenca sta se Alexis in David poročila in kmalu se je rodil Harrison, 13 let ima, sledili so mu Corey, 11 let, Lachlan, devet let, Brodie, star je sedem let, Brahn, šest let, Hunter, štiri leta, Mack, tri leta, in 14-mesečni Blake. Zakonca, ki z devetimi sinovi živita v hiši s petimi sobami v škotskem Invernessu, sta menda prva na Otoku, ki imata devet sinov zapored. No, kmalu jih bo deset. Alexis pravi, da sta za spol otroka vsakokrat izvedela med ultrazvočnim pregledom v dvajsetem tednu nosečnosti: »A res ne vem, zakaj sva sploh spraševala, ker sva nekako vedela, da je sin. Neverjetno je, da imava toliko sinov.«

Imuna proti kontracepciji

Kljub rekordu Brettova vztraja, da je zdaj dovolj, ne bosta imela nogometne ekipe, nobenega otroka več ne bo, zatrjuje, saj po rojstvu desetega sina konec tega meseca načrtuje sterilizacijo. In to zato, ker je, je prepričana, imuna proti kontracepciji. »Vedno sem uporabljala kontracepcijo, tabletke ali kaj drugega, pa sem vsakokrat zanosila.« Dodaja, da jo precej boli v kolku: »Mislim, da mi tako telo sporoča, da je dovolj.« Največji preskok je bil, ko se je rodil tretji sin, pravi mati: »Takrat se je moralo vse spremeniti, avto, počitnice, odhod v posteljo itd. Od štirih do desetih pa ni velike razlike, kaos je isti. A deset parov smrdljivih superg na hodniku je dovolj.«

Nekdanja medicinska sestra vsak dan vstane ob 5.30, da lahko v miru pripravi sebe in vse potrebno za svoje fante. »Tako imam dovolj časa zase, da se uredim, naličim. Mir in tišina v tistem delu dneva sta čudovita. Potem se fantje prebudijo, uničijo škatlo in pol kosmičev in štruco kruha ter skočijo v uniforme, ki sem jih pripravila prejšnji večer. Potem smo že nared za sprehod do šole ob 9.30.« Imajo sistem, ki deluje, pravi in doda: »Čeprav je neverjetno, koliko nereda ustvarijo, hrup je včasih neznosen.«

Devet otrok pomeni veliko dela in opravil, sem spada tudi pranje: v enem dnevu opere štiri pralne stroje perila in sesa šestkrat na dan. »Ni proste sekunde, če ne perem ali sesam, pomivam, nimamo pomivalnega stroja, zato vse pomivam sproti, da se ne nabere.« Kljub obilici dela Alexis skrbi za mlajše otroke noče naprtiti starejšim. »Saj niso oni hoteli velike družine in še vedno so otroci, uživajo naj v otroštvu. Imajo svoje zadeve, šolske obveznosti, krožke, hobije, prijatelje. Nihče se ni nikoli pritožil, zakaj ima toliko bratov, morda ravno zato. In tudi oblačil ne delijo, tudi zato, ker so hlače preluknjane, majice pa umazane. Z Davidom se rada lepo oblačiva in to prenašava na otroke.« Imajo kombi za osem ljudi, kar pomeni, da se vsi ne spravijo vanj. Ob koncih tedna David odpelje starejše otroke in počno kaj zabavnega, Alexis z mlajšimi ostaja doma: »Vsi ne gremo v kombi, jaz pa ne vozim. Ko otroke razdeliva, so vsi deležni nekaj dodatne pozornosti.«

Vsega ne morejo nakupiti naenkrat, saj toliko živil ne morejo spraviti niti v hladilnik niti v shrambo, zato velike nakupe opravijo dvakrat na mesec, saj je treba nahraniti devet lačnih ust. Vsak teden popijejo skoraj 40 litrov mleka, 14 štruc kruha, osem škatel kosmičev, 20 kilogramov jabolk in prav toliko banan. Poleg tega na teden porabijo tubo zobne paste in kar dve plastenki šampona. A kljub vsemu delu Alexis in David, ki trpi za parkinsonovo boleznijo, še najdeta čas za kaj drugega: David trikrat na teden poučuje borilne veščine, Alexis pa teče, udeležila se je dobrodelnega teka, natančneje polmaratona, in to le osem tednov po Markovem rojstvu. Vzameta si tudi čas za zmenek: dvakrat na mesec si ga privoščita. 

Deli s prijatelji