EKSORCIZEM

Hudiča sta izganjala 
iz dečka, ne deklice

Objavljeno 02. november 2013 10.24 | Posodobljeno 02. november 2013 10.24 | Piše: A. Sa.

V bolnišnici v St. Louisu sta svečenika mesec dni opravljala eksorcistične obrede.

V filmu Eksorcist iz leta 1973 je hudič obsedel deklico, v resnici pa je menda leta 1949 obsedel dečka. Foto: Shutterstock

Kdor si ogleda srhljivko Izganjalec hudiča iz leta 1973, se težko ogne temu, da mu gredo od groze vsi lasje pokonci, ko glavni junak iz dvanajstletne deklice izganja hudiča. Edina uteha, ko je vsega konec, je, da je to zgolj film, torej plod domišljije. A ta tolažba je menda slaba, kajti knjigo Petra Blattyja iz leta 1971, in film, ki ji je sledil dve leti pozneje, je menda navdihnila resnična zgodba. Njen glavni junak je 13-letni deček, ki so ga pozimi leta 1949 sprejeli v bolnišnico Alexian Brothers v mestu St. Louis.

O Robbieju, kakor so dečka, čigar prava identiteta do danes ni odkrita, poimenovali, so na univerzi v St. Louisu pred nedavnim priredili javno razpravo, ki naj bi osvetlila dogodke pred več kot šestimi desetletji. Udeležilo se je je okoli 500 ljudi, med njimi jezuiti in študenti teologije. Začel jo je Pail Stark z besedami: »Če nas hudič prepriča, da ne obstaja, je že dobil pol bitke.« John Padberg je podal dejstva. Pozimi leta 1949 so v bolnišnico Alexian Brothers sprejeli 13 let starega dečka, ki mu na pomoč niso priskočili le zdravniki, ampak tudi svečenika, vešča eksorcizma. Kar mesec dni zdržema je obrede izganjanja hudiča pri dečku vodil William Bowdern, pomagal pa mu je Walter H. Halloran. Bowdern, ki je preminil leta 1983, o primeru menda nikoli z nikomer ni govoril, to je na razpravi potrdil njegov daljni sorodnik, ki je dejal le, da je Bowdern, ko so ga o tem vprašali, nekoč menda pojasnil, da je pri dečku »šlo zares«.

Različne domneve

Je pa bil o primeru zgovornejši njegov pomočnik Halloran, a niti iz njegovih besed ni mogoče izluščiti vse resnice. Bolj kakor o eksorcističnih obredih in razlogih zanje se je menda razgovoril o dečku, o katerem je dejal, da je bil hudo prestrašen in zmeden. O primeru je Halloran govoril s Thomasom Allenom, ki je dogodke pozimi leta 1949 natančneje proučeval, svoja spoznanja pa strnil v knjigo, ki jo je objavil leta 1993. Thomas Allen je na razpravi posebej poudaril Halloranove besede: »Ne vem, kaj naj si mislim. Preprosto ne vem, res pa je, da je deček zelo hudo trpel.« Allen je potrdil, da ni mogoče z zanesljivostjo trditi, kakšne težave so v resnici pestile Robbieja, kajti pri svojih raziskavah je naletel na zelo različne domneve, med njimi, da je bil deček duševno bolan, da je bil žrtev spolne zlorabe in celo da si je vse skupaj sam izmislil.

Deli s prijatelji