Hrvat prodaja lutko z nadnaravnimi močmi

Na hrvaški spletni strani Njuškalo se je pred dnevi pojavil nenavaden oglas. Ognjen Glaser prodaja več kot 100 let staro lutko, ki naj bi imela nadnaravne sposobnosti. V oglasu, ki si ga je doslej ogledalo že več kot 50.000 ljudi, pojasni, da je brezhibno ohranjena z originalno obleko. Čeprav je zelo dragocena in lepa, je noče več imeti v svoji bližini. Spravljeno jo je imel v kleti v škatli, ker so psi nanjo ves čas lajali. Odkar je bila v kleti, ponoči ni mogel spati, ker je slišal nenavadne glasove, šepetanje in glas deklice. A to še ni vse. Že večkrat se je lutka domnevno znašla v ognjenih zubljih, a je očitno odporna proti ognju. Še več, že dvakrat jo je podaril in obakrat so mu jo vrnili, ker so se bali biti v njeni bližini. Poskušal jo je vreči v zabojnik za smeti, a jo je našel na fotelju, ko se je vrnil domov. Na njej ni bilo sledi umazanije. Ob neki priložnosti so poklicali župnika, da bi lutko blagoslovil, pa mu je postalo slabo, ko jo je poškropil s sveto vodo. Najprej je molil, nato pa pobegnil iz hiše in se ni več odzval na njegove klice. Ognjen pravi, da je zanj vse skupaj preveč stresno, zato jo prodaja za simbolično ceno 13 evrov, ni pa je pripravljen zamenjati. Najraje bi videl, da kupci niso iz Zagreba ali Samobora, prodal bi jo komu iz tujine.

Dojilja uročila lutko?

Ta zgodba nekoliko spominja na sloviti film Otroške igre in lutko z imenom Chucky. Redko kdo ve, da je bil film navdihnjen z zgodbo, ki je povezana s 111 let staro lutko. Njen lastnik je bil Robert Oto, zato je svojo igračo poimenoval Robert. Podarila mu jo je njegova dojilja, naredila jo je iz žice, cunj in slame. Za njene lase je uporabila prave Robertove lase. Dojilja je bila z Bahamov in je bojda obvladala črno magijo in vudu. Lutko naj bi uročila, ker je Robertova družina z njo grdo ravnala in ji dala odpoved. Robert je bil nad darilom navdušen, do lutke se je vedel kot do pravega prijatelja. Strežnice v njihovi premožni hiši se spominjajo, da so iz njegove sobe slišale dva različna glasova, kako se pogovarjata. Nato so se začele dogajati nenavadne stvari, posoda je bila razbita, vrata so se sama zaklepala, knjige so padale s polic, vse njegove druge lutke pa so bile razmetane po hiši in slečene. Starši so Roberta večkrat kaznovali zaradi slabega vedenja, on pa je trdil, da je kriva lutka.

Ko je zrasel, se je preselil v Pariz, kjer je študiral, njegova lutka pa je ostala doma. Tam je spoznal svojo ženo, s katero se je nato vrnil v rodno hišo v Key Westu. Takrat so se začele dogajati grozote. Robertovo vedenje se je spremenilo, postal je obseden s svojo lutko iz otroštva. Z ženo se je ves čas prepiral, kmalu je postal tudi nasilen, a je vztrajno krivil lutko. Ob neki priložnosti je ženi prekipelo in jo je odnesla na podstrešje. Ponoči so od tam začeli prihajati zvoki, sosedje pa naj bi skozi okno videli, kako se lutka sprehaja po podstrešju. Kmalu so se znanci začeli izogibati njuni hiši. Leta 1972 je Robert umrl, njegova žena pa je hišo začela oddajati. Lutka je bila zaklenjena v Robertovi hiši. Tam je menda svoj bes znašala nad najemniki. Pozneje je hišo kupila Mirti Rojter, ki je postala tudi nova lastnica lutke. Ta ji je prinesla nesrečo. Njen sin in brat sta umrla v nenavadni prometni nesreči, neki hišni gost pa je skrivnostno izginil.

Leta 1994 so lutko podarili muzeju Fort 1st Martelo na Floridi. Zaprta je v stekleni kletki, v roki pa ima drobnega levčka. Še vedno je oblečena v mornarsko obleko. Osebje muzeja se je boji, nekateri so prepričani, da so videli, kako premika glavo ali spreminja izraz na obrazu. Ponoči naj bi jo videli, kako hodi po hodnikih muzeja, čeprav je na razstavnem mestu zaklenjena.