Večina ljudi si le s težavo predstavlja, da bi živeli sami, tega se celo na smrt bojijo. Kitajec Liu Shengia nima tovrstnih težav, saj živi popolnoma sam že dolgih 10 let v (skoraj) zapuščeni vasici Xuenshanshe na severozahodu države v provinci Gansu. Sprva sta mu družbo delala še mama in brat, ki pa sta umrla. V vasi je nekoč živelo 20 družin, počasi pa so se vsi ljudje izselili. Družine so odšle s trebuhom za kruhom v mesta, tisti, ki so ostali, so z leti pomrli.
Liu je ostal sam leta 2006, vendar je ostal v vasi. Samota zanj ni bila težava, bal se je le, da ga bo zapustil razum. »Na začetku nisem mogel spati, ker sem poslušal zavijanje divjih psov,« priznava Liu. »Pozneje pa sem si priskrbel nekaj ovac, ki so postale moja družba, in tako sem se počasi navadil biti sam.« Prav tako je razkril, da obstaja kar nekaj prednosti, če imaš celotno vas zase. Lahko gre spat v katero koli hišo, denimo. Zato pa mora za osnovne življenjske potrebščine prepešačiti dolge kilometre. Prav tako v vasi ni signala za mobilni telefon.
Vsak dan hodi v službo, po poklicu je gozdni čuvaj in zasluži nekaj manj kot 100 evrov na mesec. »Tukaj preživeti ni problem, vsaj zame ne. Kljub temu pa so mi ljubši bolj naseljeni kraji, kamor se nameravam preseliti, ko se pojavi priložnost.«
Na Kitajskem je čedalje več zapuščenih vasi, po nekaterih ocenah se bo do leta 2030 v večja mesta preselilo kar 250 milijonov kmetovalcev.
