Gospodič Kakec še najraje sedi na školjki

Akihiko Koseki se obleče v rumeno elastično obleko, obuje rdeče čevlje, na glavo pa si povezne kapico v obliki kakca. Nato se odpravi na ulice Tokia, kjer z nenavadno pojavo privablja nasmeške na obraze mimoidočih in jih uči, kako se podelati na vsakodnevne preglavice. Gospodič Kakec je na pot iztrebka stopil pred leti, ko je dobil zamisel za videoigrico Ponosni kakec, ki jo je želel izdelati za pametne telefone. Takrat je začel razmišljati, kaj bi bilo cenovno najbolj ugodno in učinkovito, da bi zbral dovolj denarja, s katerim bi igrico dokončal in nanjo opozoril čim več ljudi.

Takrat se je domislil lika gospodiča Kakca in začel hoditi po ulicah japonske prestolnice. Kmalu so novico o nenavadnem možakarju, ki se pojavlja v mestu in največkrat samo sedi na straniščni školjki, spet drugič se fotografira z mimoidočimi, pograbili mediji in Kakec je postal pravi zvezdnik. Akihiko je spoznal, da njegov nenavadni superjunak ni zgolj maskota iz videoigrice, temveč pojava, ki osrečuje posebno japonske delavce, ki živijo pod strašanskim stresom. Tako je postal tudi motivacijski govornik, začel je voditi delavnice, na katerih ljudem razlaga, kako preganjati življenjske tegobe in se osredotočati na dobro. 
»Potrebujemo kakce, brez njih ne bi mogli živeti,« pojasnjuje Akihiko. »Ves čas jih nosimo s seboj, a v trenutku, ko kakci zapustijo naše telo, nad njimi vihamo nos, se zgražamo, pravimo, da so smrdljivi, vulgarni in umazani. Kaj strašnega pa bi se zgodilo, če bi ga sprejeli za takšnega, kot je? Pravim, da je kakec bistveni element našega zdravja in sreče.«