Filmski festival 
za slepe

V večini dvoran luči ugasnejo, ko se začne film (ali oglasi in predfilmi), a za občinstvo pariškega filmskega festivala je svet temen že prej in takšen ostane tudi po predstavi. V francoski prestolnici namreč poteka filmski festival Audiovision, ki izstopa po tem, da je namenjen tudi slepim in slabovidnim. Filmi se predvajajo v običajni kinodvorani na velikem platnu, razlika pa je v tem, da slepi obiskovalci nosijo slušalke, s katerimi lahko korak za korakom spremljajo, kaj se dogaja na zaslonu.

»Pterodaktil prileti z neba in kljune Edvarda po glavi,« pravi glas v slušalkah med prizorom iz francoskega animiranega filma Zakaj nisem pojedel svojega očeta, ki se zabavno loteva prazgodovine in evolucije. Film – in njegova dodatna zvočna spremljava – je iz množice slepih in slabovidnih šolarjev izzval salve smeha. Devetinpolletni Fabio je novinarjem tiskovne agencije AFP povedal, da je s pomočjo slušalk doživel veliko več kakor sicer: »Predstavljam si film in poskušam videti opis.«

Zvočna pomoč

Od rojstva slepi radijski voditelj Benjamin Mauro, ki je po predstavil vodil debato z občinstvom, je dejal, da »če ne bi bilo Audiovisiona, filma ne bi mogli spremljati«. Večina otrok se je strinjala z njim, saj da jim je spremna beseda v slušalkah močno pomagala, našlo pa se je tudi nekaj šolarjev, ki so povedali, da so se tako navadili »gledati« filme samo prek zvoka, da se jim pomoč v slušalkah ni zdela nepogrešljiva. »Vedno sem jih spremljala brez pomoči, tudi serije, tako da me je celo motila,« je povedala najstnica Benita. Tudi Mauro je priznal, da sistem ni popoln in da je moral zvišati glasnost v slušalkah, da je ob ojačanem zvoku v kinodvorani sploh razumel, kaj mu govorijo.

Spremna beseda za slepe in slabovidne gledalce ima začetke v ZDA, v Evropo pa je prišla v devetdesetih letih 20. stoletja. Francoska vlada je leta 2012 s pomočjo subvencij prepričala kinooperaterje, da dvorane opremijo s slušalkami za slepe in slabovidne. A stvar kljub vladni pomoči še ni dovolj razvita, pravi Olivier Jaud de La Jousselinière iz francoskega združenja slepih in slabovidnih Valentina Haüya, ki je organiziralo festival. Leta 2014 je bilo le 16 odstotkov vseh filmov v Franciji opremljenih z zvočno razlago za slepe, le dva odstotka dvoran pa sta jo dejansko omogočala.

Korak naprej je naredil tudi nemški proizvajalec zvočne opreme Sennheiser, ki je festivalu priskrbel slušalke in aplikacijo za pametne telefone, s katero lahko slepi tudi brez posebnih slušalk in dodatne opreme spremljajo zvočno razlago filma s pomočjo svojega mobilnika.