Nadaljuje se žolčna razprava okoli evra, mnenja se krešejo, a očitno se le malo odgovornih zaveda, da plešejo na vročem vulkanu. Pri usodi skupne valute stare celine gre za veliko več kot izgube, dobiček in dolžniško-upniška razmerja. Evro je bil uveden kot zagotovilo mirnega sobivanja od vojnih tragedij in revolucij preizkušene stare celine, kjer druga ob drugo trkajo tektonske plošče vsaj štirih velikih kulturnih skupin. Dolžniška kriza, ki se nam maščuje za pogoltno potrošniško evforijo in nepremišljeno življenje na kredo v zadnjih desetletjih, zdaj pritiska in stiska, najbolj seveda mlade, ki jim jemlje prihodnost, ter malega človeka, pogosto neizobraženega in nekvalificiranega delavca. O projektu skupne evropske valute so po izsiljevanjih in pritiskih pogoltnih naložbenih skladov, ki do skrajnosti karikirajo piramidno igro kapitalizma, začeli dvomiti še mnogi resni poznavalci bančništva in gospodarskih strategij, da se menda marsikje tajno in za vsak primer pripravljajo na vrnitev k dobrim domačim denarcem, kot so bili marka, šiling ali celo tolar.
Mostovi iz bankovcev
Drugače ležerni Nizozemci, ki so svojo deželo iztrgali morskim valovom in nanosili nasipe vzdolž Atlantika, so res drugačni, saj te dni vero v evro izkazujejo z nenavadnim podvigom: v kraju Spijkenisse blizu največjega evropskega pristanišča Rotterdam gradijo novo stanovanjsko četrt. Čez prekope, ki prepredajo deželo tulipanov in mlinov na veter, jo bo povezovalo sedem mostov iz evrskih bankovcev. Prvega so že predali namenu, sledilo jih bo še šest.
Vegas in Disneyland
Okoliško prebivalstvo se odziva različno, večini se zdi nenavadna zamisel zanimiva in dobra, saj naj bi pritegnila številne radovedneže in turiste, manj je tistih, ki menijo, da nastaja le novi kičasti zabavni park, ki v bistvu kaže na izgubo svojskosti v poenoteni umetni tvorbi. Zamisel se je mlademu grafiku Robinu Stamu menda porodila v nakupovalnem središču, ko je stal v vrsti pred blagajno in si čakanje krajšal z ogledovanjem bankovcev. Do takrat je bil namreč prepričan, da so na njih podobe pravih mostov, nato pa se mu je nenadoma posvetilo, da to niso grafike obstoječih, marveč izmišljenih mostov, ki naj bi simbolizirali velika slogovna obdobja evropske zgodovine. Sum mu je potrdil splet, kjer je ugotovil, da si jih je izmislil avstrijski grafični kolega. Še istega dne se je odločil, da bo mostove iz bankovcev zgradil kar doma. Rojstni kraj se je hitro ogrel za njegovo zamisel, čeprav bodo mostovi nesorazmerno majhni in še neobičajne barve povrhu.
Že pred časom so postavili most iz desetevrskega bankovca v kričeče oranžno-rdeči barvi, ki močno bode v oči. Nasprotnike moti, da so oblike premočno posplošene, mostovi pa še najbolj spominjajo na zabaviščne parke v Las Vegasu ali Disneylandu. Vseh sedem mostov naj bi bilo končanih do konca leta, deželna turistična zveza pa že vabi na Nizozemsko z vodilom Čez sedem mostov lahko prideš! Občinski veljaki si z usodo evra ne belijo glave. Če bi ga nekega dne res ukinili, bi v majhen kraj prihajalo še več ljudi, da bi tam doživeli delček evropske zgodovine.
