OSLO – Norveški biologi in meteorologi stikajo glave: na jugu države so z neba deževali deževniki. Učitelj biologije Karstein Erstad je bil konec prejšnjega tedna na smučanju v gorah Rundemanen, le šest kilometrov od Bergna, ko je bil priča temu nenavadnemu pojavu. »Na snegu sem videl na tisoče deževnikov. Biolog sem, veliko sem zunaj, toda to je bila neverjetna izkušnja, seveda sem bil presenečen. Mislil sem, da so mrtvi, a ko sem jih prijel, sem videl, da še živijo,« je povedal.
Najprej je pomislil, da so morda iz zemlje skozi sneg priplezali na površje, a je hitro ovrgel to idejo: »Ponekod je bila snežna odeja debela od pol do enega metra, nemalo težav bi imeli, če bi šli skozi mrzel sneg.« Pravi, da so prekrivali dokaj veliko območje, približno od deset do dvajset jih je bilo na kvadratnem metru, vsak je bil dolg pet ali šest centimetrov.
Ko so o Erstadovem odkritju poročali norveški mediji, so se iz več krajev oglasili ljudje, ki so videli z neba padati deževnike, opazili so jih v Lindåsu in Suldalu blizu Bergna pa tudi v oddaljenem Femundenu ob švedski meji. »Ljudje so o pojavu poročali od vsepovsod, v številnih norveških krajih so deževali deževniki,« je za lokalne medije povedal Erstad. »Gre za nekaj posebnega, zelo zanimivo je, ne vem, ali so to povzročile kakšne posebne vremenske razmere.«
Najverjetneje jih je prinesel veter, na zemljo pa so padli z dežjem; to je eden od načinov njihovega razširjanja, če padejo na območje, kjer je sicer teh živali malo, se hitro naselijo. »To je zelo redek fenomen. Težko je reči, kolikokrat doslej se je že zgodilo, o deževnikih, ki so padali z neba, so poročali le nekajkrat,« pravi Erstad, ki se je lotil raziskovanja in ugotovil, da se to ni zgodilo prvič, o podobnem pojavu so poročali na Švedskem leta 1923.
