Da so mu rešili roko, so mu jo všili v trebuh

Stroj je v svoje zobe ujel levo roko tovarniškega delavca Carlosa Mariottija, jo začel mleti, skoraj predelovati v kašo. Vlekel jo je vse bolj vase, ko je kljub neznosni bolečini Carlos storil edino, četudi skrajno, kar bi ga lahko rešilo. Levico je s silo izvlekel, ob čemer so vanj zabolščale kosti in kite. Večina mehkega tkiva in kože – vključno z dvema prstoma – je namreč ostala v stroju. »Zdravniki so mi rekli, da bom roko verjetno izgubil. In ko sem se po operaciji prebudil iz narkoze, nisem vedel, ali še imam levico ali ne,« pravi Brazilec, ki pa ni pričakoval, da bo zagledal svojo levo roko, ki mu pri zapestju izginja v trebuh.

Kosti, mišice, tetive. Vse je krvavo zevalo in kar vabilo bakterije, da se namnožijo in začno razžirati preostanek Carlosove dlani. »Obstajala je velika nevarnost infekcije. Gangrene. Da smo lahko ohranili roko, smo mu odprli trebuh, z roke odstranili preostanek kože in jo, obdano z zaščitno mreno, skrili v trebušno votlino. Roka mora ostati všita v trebuh vsaj 42 dni, da se okoli nje razraste novo tkivo, na katero se bo nato lahko presadilo kožo,« je inovativen in izjemno redek operativni poseg razložil kirurg dr. Boris Brandao, zavedajoč se, da Carlos levice nikoli več ne bo mogel uporabljati kot prej, a se mu s to operacijo vendar obeta bolj kakovostno življenje kot z amputirano roko, kar je bila druga možnost. »Lahko bom samostojno držal vilice, prijel za volan, se oblačil in umival brez tuje pomoči,« Mariottija preveva hvaležnost, vendar bo še nadaljnji mesec in pol živel z dlanjo, všito v trebuh.

Delavec, ki jih šteje 42, še vedno z nejevero zre v trebuh, ovit z debelimi povoji, v katerega mu izginja roka. Še skoraj bolj neverjetno pa se mu zdi, da nikakor ne sme pozabiti na razgibavanje poškodovane, v lastno telo skrite dlani. Da ne otrdi. »Ne morem verjeti, kam so mi skrili roko. Je pa več kot čudno, ko poskušam migati s prsti. Kar srhljivo je, ko vidim, kako se mi ob tem nekaj premika v trebuhu, kako se nekaj navzven boči,« pravi Mariotti, ki pa se skrbno drži zdravnikovih navodil. »Budno pazim na to, da roke po nesreči ne izvlečem. Zdravniki so mi ničkolikokrat rekli, da bi to pomenilo katastrofo.«