IZ VOLNE
Kvačka ljudi v naravni velikosti
Finska umetnica iz volne izdeluje svoje sovaščane. Mojstrske skulpture so ji prinesle mednarodno slavo.
Odpri galerijo
Podobnost je osupljiva.
Kvačkanje zagotovo ni najbolj razburljiva oblika ročnih del, vendar kljub temu prinaša veliko veselja, sprostitve in zabave. To bi zagotovo potrdila Liisa Hietanen iz Finske, ki je zaslovela s kvačkanimi modeli svojih sovaščanov. Figure v naravni velikosti so na las podobne ljudem.
Liisa se je nad kvačkanjem navdušila, ko je bila stara 10 let. Po vpisu na umetniško akademijo je postala v kvačkanju tako spretna, da je začela izdelovati skulpture. Najprej je izdelala kip svojega učitelja iz prvega letnika. Zaradi izjemnega navdušenja javnosti nad njenim delom se je odločila nakvačkati serijo ljudi iz svoje vasi Hämeenkyrö.
S sosedi in znanci se je najprej dogovorila, v kateri pozi jih bo ovekovečila. Nato jim je vzela mere in jih fotografirala. Običajno se z modeli še enkrat sestane, da si bolje ogleda njihove roke in obraze, skulpturo nato izdela v par mesecih.
Veliko pozornosti posveča podrobnostim, in prav v tem se skriva prepričljivost njenih kvačkarij. Te so postavljene na posebno kovinsko ogrodje, včasih doda še cement, da poveča stabilnost in nakvačkani lik napolni z mehkim polnilom.
»Študiram bistvo podrobnosti in skupnih izkušenj. Vsak dan na ulici srečujem znane tujce, naš skupni svet je velik kot vasica. Sedanjost zamrznem, tako da portretiram svojo lastno okolico. Sočasno pa prebudim nekaj skupnega.«
Liisa Hietasen se vsakemu modelu temeljito posveti.
Liisa se je nad kvačkanjem navdušila, ko je bila stara 10 let. Po vpisu na umetniško akademijo je postala v kvačkanju tako spretna, da je začela izdelovati skulpture. Najprej je izdelala kip svojega učitelja iz prvega letnika. Zaradi izjemnega navdušenja javnosti nad njenim delom se je odločila nakvačkati serijo ljudi iz svoje vasi Hämeenkyrö.
Prav vse je skvačkano. FOTOgrafije: Instagram
S sosedi in znanci se je najprej dogovorila, v kateri pozi jih bo ovekovečila. Nato jim je vzela mere in jih fotografirala. Običajno se z modeli še enkrat sestane, da si bolje ogleda njihove roke in obraze, skulpturo nato izdela v par mesecih.
Veliko pozornosti posveča podrobnostim, in prav v tem se skriva prepričljivost njenih kvačkarij. Te so postavljene na posebno kovinsko ogrodje, včasih doda še cement, da poveča stabilnost in nakvačkani lik napolni z mehkim polnilom.
S kvačkanjem se je začela ukvarjati kot 10-letna deklica.
»Študiram bistvo podrobnosti in skupnih izkušenj. Vsak dan na ulici srečujem znane tujce, naš skupni svet je velik kot vasica. Sedanjost zamrznem, tako da portretiram svojo lastno okolico. Sočasno pa prebudim nekaj skupnega.«
