NENAVADNO

Bojijo se, da bo zaradi skrivnostne bolezni zaspala vsa vas

Objavljeno 17. december 2014 17.37 | Posodobljeno 17. december 2014 17.39 | Piše: B. P.

Zdravniki ne morejo ugotoviti, zakaj vse več prebivalcev trpi za boleznijo, zaradi katere zaspijo in se več dni ne prebudijo.

Lahko se poživite s telesno vadbo; če to ne zaleže, telesu privoščite to, kar potrebuje – počitek.

Vas Kalači na severu Kazahstana je pred leti zajela skrivnostna bolezen, ki zdaj grozi, da jo bo ohromila, saj za njo trpi vse več prebivalcev. Ti namreč ležejo k počitku, prebudijo pa se šele po več dneh. Zdravniki pojasnjujejo, da to spalno bolezen povzroča zastajanje tekočine v možganih, zakaj do tega pride, pa ostaja skrivnost. Število prizadetih je v zadnjem času zraslo na 14 odstotkov.

Med poletjem so hospitalizirali 60 vaščanov, ki so zdravnika obiskali zaradi omotice, utrujenosti in težav s spominom, imeli so tudi težave z zgolj stanjem na nogah, nekateri so trpeli za hudimi halucinacijami, nov izbruh pa je vas zajel v pozni jeseni. Zdravniki so že izključili možnost, da bi bolezen povzročal virus ali bakterija, v zemlji in vodi, ki jo pijejo v Kalačiju, prav tako niso našli kemikalij, ki bi lahko povzročale to nenavadno bolezen. Toda mnogi od skupno 600 prebivalcev menijo, da bi se lahko odgovor skrival v bližnjih rudnikih, kjer so v času Sovjetske zveze kopali uran.

Nobeden od nekdanjih rudarjev sicer ni nikoli omenjal težav, kakršne imajo prebivalci Kalačija, so pa pred dnevi raziskovalci, ki so prišli na območje, ob vhodih v rudnik izmerili 16-krat večje radioaktivno sevanje od normalnega. Prebivalci pravijo, da večkrat vidijo dim, ki se vali iz vhodov v rudnik in ponoven izbruh bolezni povezujejo z njim.

»Bojimo se, ker ne vemo, kaj se dogaja. Strah nas je, da bomo nekega dne zaspali in se nikoli več zbudili,« je ruskim medijem zaupala ena od domačink, njen sokrajan pa je opisal, kako je bilo videti, ko je spalno bolezen staknil njegov sin: »Tekal je naokoli, nato pa se je kar naenkrat začel opotekati. Oči so mu ostale osredotočene na stvar, ki jo je tisti trenutek gledal, tudi ko je glavo obrnil stran, so njegove oči še vedno strmele v isto točko. Nato jih je zaprl. Videti je bilo, kot da se na vso moč trudi, da bi jih odprl, pa ne more.«   

 

Deli s prijatelji