MELBOURNE – Avstralka Fiona Graham je edina belka, ki je bila doslej sprejeta v svet japonskih gejš, ta ima bogato 4000-letno tradicijo. Njena ljubezen do Japonske se je začela, ko je pri 15 letih s sošolci odpotovala na učni izlet v deželo vzhajajočega sonca. Pozneje se je v tej azijski otoški državi celo vpisala na srednjo šolo in naprej na ugledno Univerzo Keio. Dovoljenje za opravljanje dela v starodavnem tokijskem zabavljaškem predelu Ajakusa je dobila leta 2007. Predtem je morala končati zahtevno izobraževanje. V prvem letu se je pilila v tradicionalnih spretnostih igranja glasbil, prepevanja, plesa, streženja čaja in drugih pomembnih spretnostih, ki odlikujejo gejše. Pod umetniškim imenom Sajuki ali Prosojna sreča je delala več kot tri leta in se vmes udeleževala dodatnih izobraževanj.
Ni dosledno upoštevala tradicije
Žal se je njena kariera grobo pretrgala, ko se je sprla s preostalimi dekleti. Te so jo obtožile, da ni dovolj dosledno upoštevala tradicije, prav tako naj bi se upirala bolj izkušenim gejšam, zato so jo leta 2011 izločili iz krovnega združenja. »V združenju je bila več kot tri leta, vendar ni upoštevala naših pravil. Neprestano se je z nami borila,« je pojasnila ena izmed gejš in dodala, da je Sajuki preveč časa porabila za samopromocijo, namesto da bi se izpopolnjevala.
Gejše niso prostitutke
Prva razhajanja med belo gejšo in njenimi japonskimi kolegicami naj bi nastala, ko je izrazila željo, da bi odprla lastno hišo zabave, pa ji krovna organizacija gejš tega ni dovolila, ker je pač tujka. »Pri gejšah dejstvo, da si belka, ne prinaša niti malo prednosti. Stranke, ki si želijo gejše, ne poskušajo najti belke. Zaradi tega je bila moja pot težja kot pot običajne gejše.« Kljub temu se je Sajuki uspelo osamosvojiti, danes je poslovna ženska, ki vodi tudi prodajalne z rabljenimi kimoni. Na zahodu še vedno prevladuje zmotno prepričanje, da so gejše prostitutke. V resnici so zgolj zabavljačice in strežnice zaključenim moškim družbam. Je pa res, da so pravila postavljena, ker se kršijo.
