Armada ponarejevalcev umetnin

Kitajska spada med azijske velikanke, ki slovijo po množični proizvodnji in ceneni delovni sili. Kljub temu pa njihovi neskončni tovarniški obrati niso tako bizarni kot kraj Dafen na obrobju obmorskega mesta Shenzhen v provinci Kanton. To je tisto mesto, ki so ga zgradili tik ob Hongkongu, da so lahko konkurirali nekdanji britanski koloniji, sedaj pa se obe mesti počasi zlivata v megalomansko proizvodno-trgovsko središče.

Kopije za drobiž

Dafenu pravijo tudi kraj oljnih slik, saj v njem živi na tisoče slikarjev, ki vsak dan poustvarjajo slavne slike in dekorativne poslikave za obsežni svetovni trg. Po nekaterih raziskavah naj bi pokrivali več kot 60 odstotkov svetovnega trga ponarejenih platen. Za to poskrbi armada več kot 5000 umetnikov, ki večinoma prihajajo iz likovnih akademij s celotnega Kitajskega, a se doslej še niso uveljavili z lastnimi deli. Težke življenjske razmere so jih prisilile, da so se zatekli v to nenavadno slikarsko kolonijo, kjer v skromnih razmerah tako rekoč za drobiž ustvarijo po sedem kopij naenkrat.

Za posamezno sliko lahko iztržijo približno 50 evrov, ob številnejših naročilih pa se cena še dodatno zniža. Še posebno sedaj, ko se je zahodni svet znašel v gospodarski krizi in se število naročil zmanjšuje. Do nedavnega so še masovno prodajali kopije umetnikov, kot so van Gogh, Monet in Picasso, danes pa so se morali preusmeriti tudi v tradicionalno kitajsko slikarstvo in ogovoriti domače stranke. Izvoz naj bi se zgolj v prvi polovici prejšnjega leta zmanjšal za polovico. »Kar se okusa tiče, so razlike velike, zahodnjaki naročajo predvsem klasične slike, ki so večinoma zelo temačne. Ljudje s Kitajskega imajo raje žive barve,« je razkril 27-letni slikar Weng Yugo, ki se je prav tako prilagodil trgu in začel slikati motive za domače kupce.