30 LET
Čas, ko je JLA hotela vstopiti v legalno politiko
Leta 1991 je nastalo kar več političnih strank, dve sta močno aktivni še danes.
Odpri galerijo
Gore papirja so pred tremi desetletji porabili poslanci. Še letos ga, vendar je gora nekaj nižja; čeprav menda še vedno visoka. FOTO: IGOR MODIC
Mlado uredništvo izkušenih novinarjev in urednikov Slovenskih novic se je leta 1991, ko je odločno stopilo na slovenski medijski trg, potihoma odločilo, da kaj veliko prostora ne bodo namenjali politiki. Politikom, ki so ga srali od jutra do jutra, nekaj več, vendar vseeno ni šlo brez tega, da nekaj prostora ne bi namenili prav – politiki.
Tudi nastajanju novih političnih strank, ki so se rodile leta 1991. Takrat so nastali oziroma so se oblikovali štirje politični subjekti, od katerih sta dva še zelo aktivna tudi danes. Dva pa sta šla bolj ali manj v pozabo. Delavska stranka Slovenije in Zveza komunistov – gibanje za Jugoslavijo. Slednja je bila politična stranka v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki je bila ustanovljena 19. novembra 1990 z reorganizacijo članov Zveze komunistov Jugoslavije v Jugoslovanski ljudski armadi, s to potezo pa je JLA hotela legalno vstopiti v državno politiko. V Sloveniji ji to še zdaleč ni uspelo.
Ena od tistih strank, ki letos slavijo 30. rojstni dan, je tudi Slovenska nacionalna stranka. Nemudoma je postala znana po svojih kontroverznih stališčih – nasprotovanju Cerkvi, EU-ju, Natu in islamu. Prednost je dajala domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi pa so ji že takrat očitali preveč nacionalistična stališča, zato se je stranka kaj kmalu zapletla v spore glede države, spolov, etničnosti in ras. Danes je članica desnosredinske koalicije, z glavno besedo stranke SDS. Že trideset let pa je prvi mož stranke Zmago Jelinčič.
Druga, ki bo letos prav tako upihnila 30 svečk na torti, pa je Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Bila je članica devetih Vlad Republike Slovenije. Prvič so vanjo vstopili leta 2000, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Nadalje je stranka sodelovala še v sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti Vladi Republike Slovenije. Trenutno je članica 14. vlade, v njej vodi zdravstveni in kmetijski resor. Prvi predsednik stranke je bil Ivan Sisinger, ki je vodstvo sredi leta 1991 prepustil Radu Lipiču.
Tudi nastajanju novih političnih strank, ki so se rodile leta 1991. Takrat so nastali oziroma so se oblikovali štirje politični subjekti, od katerih sta dva še zelo aktivna tudi danes. Dva pa sta šla bolj ali manj v pozabo. Delavska stranka Slovenije in Zveza komunistov – gibanje za Jugoslavijo. Slednja je bila politična stranka v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, ki je bila ustanovljena 19. novembra 1990 z reorganizacijo članov Zveze komunistov Jugoslavije v Jugoslovanski ljudski armadi, s to potezo pa je JLA hotela legalno vstopiti v državno politiko. V Sloveniji ji to še zdaleč ni uspelo.
Ena od tistih strank, ki letos slavijo 30. rojstni dan, je tudi Slovenska nacionalna stranka. Nemudoma je postala znana po svojih kontroverznih stališčih – nasprotovanju Cerkvi, EU-ju, Natu in islamu. Prednost je dajala domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi pa so ji že takrat očitali preveč nacionalistična stališča, zato se je stranka kaj kmalu zapletla v spore glede države, spolov, etničnosti in ras. Danes je članica desnosredinske koalicije, z glavno besedo stranke SDS. Že trideset let pa je prvi mož stranke Zmago Jelinčič.
Druga, ki bo letos prav tako upihnila 30 svečk na torti, pa je Demokratična stranka upokojencev Slovenije. Bila je članica devetih Vlad Republike Slovenije. Prvič so vanjo vstopili leta 2000, ko je vlado vodil Janez Drnovšek. Nadalje je stranka sodelovala še v sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti Vladi Republike Slovenije. Trenutno je članica 14. vlade, v njej vodi zdravstveni in kmetijski resor. Prvi predsednik stranke je bil Ivan Sisinger, ki je vodstvo sredi leta 1991 prepustil Radu Lipiču.
